“Naša najboljša možna dolgoročna investicija v človeški kapital je čustveno, socialno in kognitivno učenje. Do današnjega dne smo v izobraževalnem procesu v celoti zanemarili prvi dve področji. Eno izmed najbolj pomembnih sporočil literature s področja učinkovitih zgodnjih intervencij je, da imamo na socialne spretnosti ter motivacijo za razliko od kognitivnih sposobnosti večji vpliv. Te spretnosti vplivajo tako na delovanje posameznika v šoli kot kasneje v službenem okolju. Prepogosto tako ocenjujemo, da so samo kognitivne sposobnosti tiste, ki so ključnega pomena za uspeh v življenju.”
(James J. Heckman, Nobelov nagrajenec, 2000)
Kako pomemben je navedeni pogled Nobelovega nagrajenca za spodbujanje učne uspešnosti slovenskih mladostnikov, smo v zadnjem letu na Pedagoškem inštitutu ugotavljali v okviru projekta “Približajmo priložnosti vseživljenjskega učenja vsem”. V tokratnih “PI pogovorih” pa bomo aktualnost tematike za slovenski izobraževalni prostor osvetlili z odgovori na naslednja vprašanja:
Kaj čustveno in socialno učenje sploh je in kakšen je njegov vpliv na učno uspešnost?
Je čustveno in socialno učenje v slovenskem izobraževalnem prostoru dovolj prisotno?
Kako lahko dokazano učinkovite programe čustvenega in socialnega učenja uspešno uvedemo v delovanje naših šol?
Sogovorniki:
doc. dr. Ana Kozina, znanstvena sodelavka na PI in docentka za psihologijo na Univerzi v Mariboru,
izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in
Marjan Gorup, ravnatelj Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani
Pogovor je povezovala dr. Urška Štremfel, znanstvena sodelavka na PI in vodja projekta »Približajmo priložnosti vseživljenjskega učenja vsem«