Prvi problem je financiranje raziskav. Ne samo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ampak tudi zato, ker se vsako leto močno povečuje število raziskovalcev in ustanov, ki kandidirajo za vedno bolj omejena finančna sredstva. Položaj je še hujši, ker gre za raziskovanje v okviru raziskovalnega polja »izobraževanje« in ne posamezne znanstvene discipline, katere predmet preučevanja sta vzgoja […]
večPravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – za enega od najbolj protislovnih konceptov v politični teoriji nasploh. Zagovorniki […]
večTako intuitivno kakor tudi teoretično patriotizem definiramo kot ‘ljubezen do domovine’. Pravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – […]
večDanes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati samo še vizionarske krilatice in čivkati polstavke neizbežne nujnosti. V pogovoru […]
večProblemi in zagate (samo)redefinicije vloge univerze v današnji “družbi znanja” Danes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati […]
večDa današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]
večDa današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]
večKako lahko ideologije vstopajo v znanstveno delo? Kako se kažejo? Katere so aktualne ideologije v družboslovju? Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem, epistemološkem delu bo predavatelj razpravljal o razmerju med znanostjo in ideologijo in o možnostih znanosti, da omeji vpliv ideologij nase. V drugem delu bo predstavil reakcije slovenskega družboslovja na ključne družbene […]
večKako lahko ideologije vstopajo v znanstveno delo? Kako se kažejo? Katere so aktualne ideologije v družboslovju? Predavanje bo razdeljeno na dva dela. V prvem, epistemološkem delu bo predavatelj razpravljal o razmerju med znanostjo in ideologijo in o možnostih znanosti, da omeji vpliv ideologij nase. V drugem delu bo predstavil reakcije slovenskega družboslovja na ključne družbene […]
večV mednarodni raziskavi OECD-PISA 2009, v kateri je sodelovalo 64 držav, so raziskovalci med drugim merili bralno pismenost dijakov, starih 15 let. Če primerjamo bralno pismenost slovenskih dijakov, izmerjeno v tej raziskavi, z bralno pismenostjo, izmerjeno v raziskavi PISA 2006, se pokaže negativni trend. Ogledali si bomo naloge, ki so jih v raziskavi reševali dijaki. […]
večSignup for newsletter
SIGNUP