“Naša najboljša možna dolgoročna investicija v človeški kapital je čustveno, socialno in kognitivno učenje. Do današnjega dne smo v izobraževalnem procesu v celoti zanemarili prvi dve področji. Eno izmed najbolj pomembnih sporočil literature s področja učinkovitih zgodnjih intervencij je, da imamo na socialne spretnosti ter motivacijo za razliko od kognitivnih sposobnosti večji vpliv. Te spretnosti […]
večMed politikami spoprijemanja z različnimi družbenimi problemi so v strokovnih razpravah vse pogostejši pozivi po ničelni toleranci do praks ali dejanj, ki so moralno nesprejemljiva. Neposrednost sporočila, da je vsakršno toleriranje praks ali dejanj, ki so – tako ali drugače – problematične nedopustno oz. nesprejemljivo je jasno in nedvoumno. Prav zaradi tega se ničelna toleranca […]
večMed politikami spoprijemanja z različnimi družbenimi problemi so v strokovnih razpravah vse pogostejši pozivi po ničelni toleranci do praks ali dejanj, ki so moralno nesprejemljiva. Neposrednost sporočila, da je vsakršno toleriranje praks ali dejanj, ki so – tako ali drugače – problematične nedopustno oz. nesprejemljivo je jasno in nedvoumno. Prav zaradi tega se ničelna toleranca […]
večRaziskava Dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v Državni zbor – Javna podoba Državnega zbora RS, od zgodovinskih razlogov do retoričnih učinkov, ki je na Pedagoškem inštitut potekala pred dobrimi desetimi leti je pokazala, da v DZ najverjetneje prevladuje argument moči pred močjo argumentov. Ali je že vsaka prijavitev k besedi oz. besedovanje za “govornico” DZ tudi […]
večRaziskava Dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v Državni zbor – Javna podoba Državnega zbora RS, od zgodovinskih razlogov do retoričnih učinkov, ki je na Pedagoškem inštitut potekala pred dobrimi desetimi leti je pokazala, da v DZ najverjetneje prevladuje argument moči pred močjo argumentov. Ali je že vsaka prijavitev k besedi oz. besedovanje za “govornico” DZ tudi […]
večProgram mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA vsake tri leta preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov v več kot 60 državah sveta, tudi v Sloveniji. Rezultati zadnje raziskave, ki je bila izvedena leta 2012, so bili objavljeni 3. decembra 2013. Slovenija je glede na povprečje OECD že predhodni raziskavi PISA 2009 dosegala nadpovprečne rezultate pri […]
večProgram mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA vsake tri leta preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov v več kot 60 državah sveta, tudi v Sloveniji. Rezultati zadnje raziskave, ki je bila izvedena leta 2012, so bili objavljeni 3. decembra 2013. Slovenija je glede na povprečje OECD že predhodni raziskavi PISA 2009 dosegala nadpovprečne rezultate pri […]
večRetorika kot veščina uspešnega javnega prepričevanja ima dolgo tradicijo in tudi po 2500 letih ostaja eno temeljnih orodij našega javnega delovanja. Še več, razskave kažejo, da se je zanimanje zanjo v Evropi povečalo, pogosteje se opredeljujeta tudi vloga in pomen retorike v izobraževanju. Kakšne so razmere pri nas? Ali obstaja v slovenski šoli (in politiki) […]
večEnake [izobraževalne] možnosti tradicionalno povezujemo z vrsto različnih idej, ki so v sodobni pluralni družbi – bolj ali manj – nevprašljive, in sicer [i] da imajo vsi posamezniki omogočen dostop do ustrezne izobrazbe oz. kvalifikacij; [ii] da moralno arbitrarni dejavniki kot npr. spol, rasa, veroizpoved, etnična pripadnost, socialno-ekonomski položaj nimajo vpliva na proces v okviru […]
večUdeleženci: dr. Zdenko Kodelja (PI), dr. Janez Slak (ARRS), dr. Igor Ž. Žagar (PI) Prvi problem je financiranje raziskav. Ne samo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ampak tudi zato, ker se vsako leto močno povečuje število raziskovalcev in ustanov, ki kandidirajo za vedno bolj omejena finančna sredstva. Položaj je še hujši, ker gre za raziskovanje v […]
večSignup for newsletter
SIGNUP