PEDAGOŠKI INŠTITUT
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo .
Author(s): Gregor Pobežin
Type of work: scientific monograph
Number of pages: 252 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-050-8
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-051-5
Način citiranja:
Pobežin, G. (2011). Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 16, https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-050-8.pdf (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
Vse od obdobja tako imenovane pozne analistike, torej poznega drugega stoletja pr. Kr., beležimo v rimskem zgodovinopisju proces hitrega usvajanja stvandardov grškega helenističnega zgodovinopisja; to je bilo slej ko prej retorična zvrst, za katero so morali veljati vsi standardi prozne literature – dejstvo, da zgodovinopisje govori o tem, kar se je dejansko zgodilo, a predvsem zato, ker je takšno bralčevo apriorno stališče, za to literarno zvrst ni prvotnega pomena – tako se vsaj zdi. Vse od Tukididove opazke, da je v retoričnih pasusih svojega dela, naslovljenega “Peloponeška vojna”, zabeležil le tisto, kar je po njegovem nujno moralo biti povedano glede na okoliščine (ta deonta), zato za antično zgodovinopisje velja, da s temi retoričnimi pasusi prosto razpolaga kot z neke vrste literanim okrasjem. To isto velja tudi za Salustija, rimskega zgodovinarja prvega stol. pr. Kr., ki mu je literarna kritika kot domnevnemu apologetu cezarjanstva tradicionalno pripisovala razmeroma negativne lastnosti, od strankarske pripadnosti do nizkotnih invektiv proti Ciceronu. V tem duhu, tako se zdi na prvi pogled, sta bili napisani njegovi temeljni monografiji, “Katilinova zarota” in “Jugurtinska vojna”. Globlji vpogled skozi prizmo variacij pripovednih registrov pa pokaže, da Salustij odstira globlje družbene probleme, ki so pač zakriti s kopreno političnega deziluzionizma.
SIGNUP