Medijska politika v postsocializmu.
Editor(s): Igor Ž. Žagar, Primož Krašovec
Type of work: scientific monograph
Publication year: 2009
Number of pages: 218 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-012-6
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-012-6
Način citiranja:
Krašovec, P., in Žagar, I. Ž. (ur.) (2009). Medijska politika v postsocializmu, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5, https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-012-6.pdf (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
Namen znanstvene monografije je odpreti nove perspektive znotraj aktualnih razprav o cenzuri in svobodi tiska v Sloveniji in obenem te razprave umestiti v širši (tako prostorski, geografski kot časovni, zgodovinski) kontekst. Nove perspektive, ki jih znanstvena monografija prinaša, presegajo delitev pozicij, ki se je v javnem prostoru vzpostavila ob polemikah o cenzuri in ki je bila natančen posnetek delitve znotraj političnega polja – delitve na konservativno, ki želi obračunati s preostanki »totalitarizma« v novinarstvu in liberalno pozicijo, ki želi novinarstvo pripeljati v sklad z »evropskimi standardi«. V znanstveni monografiji tako izpostavljamo nekatere vidike, ki jih tako strukturirana razprava nujno izpušča: vpliv nedavnih ekonomskih sprememb na novinarske prakse (prekarizacija, fleksibilizacija); možnost politike novinarstva, ki uhaja napačni dilemi med poslušnostjo oblasti in objektivnostjo; možnosti novinarstva, ki ni omejeno le na popisovanje dejanj države in biznisa (z nekaj malega »kulture«).
V ta namen je potrebno omenjene razprave in polemike nujno razširiti, zato so v zborniku tudi teksti o emancipatorni vlogi partizanskih in ženskih oziroma feminističnih časopisov, kar sta pomembna zgleda nekonvencionalne in nekonformistične osvobodilne politike novinarstva; in teksti o trenutnem stanju v medijskih poljih v drugih postsocialističnih državah, kar kaže na analognost določenih družbenih, političnih in ekonomskih procesov in spodbija interpretacije medijske situacije v Sloveniji kot nečesa, kar izvira iz lokalnih dejavnikov in posebnosti. Gre za procese, ki so značilni za celotno postsocialistično pol-periferijo svetovnega kapitalističnega sistema, kjer se v polju medijev povezujeta tako ekonomsko kot ideološko nasilje, saj manjšanje socialne varnosti in »fleksbilizacija« omogočata veliko bolj odkrit in neposreden ideološki pritisk – obenem pa na istem področju obstaja pogosto zamolčana in pozabljena tradicija osvobodilnih novinarskih praks, ki so se podobnim procesom uspešno upirale že v preteklosti.
Cilj znanstvene monografije je tako, z uporabo novih perspektiv in analitičnih pristopov, ustvariti pogoje za javno razpravo, ki lahko potencialno omogoči reinvencijo takšnih novinarskih praks tudi v sedanjosti, v novih zgodovinskih razmerah.