PEDAGOŠKI INŠTITUT
Dejavniki bralne pismenostiv raziskavi PISA 2009.
Author(s): Melita Puklek Levpušček, Anja Podlesek, Klaudija Šterman Ivančič
Type of work: scientific monograph
Number of pages: 136 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-138-3
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-139-0
Način citiranja:
Puklek Levpušček, M., Podlesek, A., Šterman Ivančič, K.(2012). Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 21, https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-138-3.pdf (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
Besedilo monografije se osredotoča na analizo motivacijskih, učnih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Omenjene dejavnike so v raziskavi PISA 2009 ugotavljali s pomočjo Vprašalnika za dijake in dijakinje.
Avtorice v prvem delu monografije prikažejo splošen oris raziskave PISA 2009 in dosežkov na mednarodni ravni ter v Sloveniji. Podrobno so prikazani cikli raziskave PISA in področja merjenja, populacija v raziskavi in vzorec merjenja v Sloveniji, uporabljeni merski pripomočki, ponazorjeni so tudi tipi vprašanj v nalogah s področja bralne pismenosti ter orisani bralni dosežki. V nadaljevanju so opisani in razloženi rezultati statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, motivacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki temeljijo na že opravljenih analizah PISA 2009, predstavljenih v štirih publikacijah »PISA 2009 Results«.
V naslednjem poglavju sledijo sekundarne analize rezultatov. Avtorice so ugotavljale povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovo bralno pismenostjo. Iz originalne baze podatkov so v obravnavan vzorec vključile dijake prvih letnikov štirih srednješolskih izobraževalnih programov (n = 4250). Pri analizi povezav med napovedniki in dosežkom so bili uporabljeni dvonivojski linearni modeli. Približno 52 % skupne variance dosežkov dijakov so avtorice pojasnile z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3 % z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in približno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki so tisti, ki so pozitivno napovedovali bralne dosežke, naslednji: spol (dekleta), indeks socialno-ekonomskega statusa dijaka, slovenščina kot pogovorni jezik doma, indeksi zanimanja za branje, metakognitivne strategije pri branju, pogostejša interpretacija literarnih tekstov, zaznana učiteljeva spodbuda pri bralnih aktivnostih ter pogostejše dejavnosti branja na spletu.
Besedilo avtorice zaključujejo s splošnimi zaključki in pedagoškimi implikacijami rezultatov.
SIGNUP