Publications

Umetnostni muzej je avtentično okolje za doživljanje in razumevanje likovne umetnosti. Eden pomembnejših dejavnikov, ki v muzeju vplivajo na ustvarjanje učnega okolja, je muzejska interpretacija. Ta obiskovalcu predstavlja določen okvir za razmišljanje in velja za temeljno muzejsko poučevalno metodo. Ker muzejski obiskovalci različno doživljajo in razumejo umetniška dela, saj so za razumevanje likovne umetnosti različno kompetentni, bi pričakovali, da se bodo razlikovali tudi muzejski pristopi k interpretaciji umetniških del. Ta naj bi bila zasnovana tako, da zadovolji potrebe ne samo poznavalcev likovne umetnosti (strokovne javnosti), ampak tudi in predvsem nepoznavalcev likovne umetnosti (širše javnosti), ki pri poustvarjanju pomena v muzeju razstavljenih umetniških del razpolagajo z drugačno zmožnostjo estetskega doživljanja. V raziskavi zato celostno preučujemo pedagoški pomen interpretacije v slovenskem umetnostnem muzeju. Celostno so zajeti načini razumevanja umetnosti (obiskovalčeva interpretacija), načini razlaganja umetnosti (kustosova interpretacija) in – ker se ta dva vidika izkažeta za nekomplementarna – sodobno pojmovanje umetnostnega muzeja kot vzgojno-izobraževalne, kulturne ustanove. Raziskava je kvalitativna. Izhajajoč iz izkustvenega, disciplinarnega in institucionalnega teoretičnega konteksta v nadaljevanju z intervjuji in opazovanjem preučujemo obiskovalčevo interakcijo z umetninami oziroma obiskovalčev diskurz, z analizo razstave, knjižnega vodnika in vodenih ogledov umetnostnozgodovinski diskurz in z analizo nacionalnega programa za kulturo, kritik in objav o razstavi muzejski diskurz. Triangulacija podatkov je pokazala, da umetnostni muzej ni najbolj dostopen, čeprav se to od njega med drugim pričakuje, saj kljub izkazani skrbi za obiskovalce nagovarja predvsem strokovno javnost. To se kaže predvsem v tem, da muzej eksponatov ne interpretira, zato obiskovalec ob neposrednem stiku z umetnino zaman išče informacije o njej. Muzej uporablja strokoven, disciplinaren pristop, pri čemer pa obiskovalcem (predvsem gre za odrasle nepoznavalce umetnosti) ne nudi potrebnih strategij za razumevanje umetnosti in razvijanje estetske kompetence. Ker je treba obiskovanje umetnostnih muzejev obravnavati v kontekstu vloge šole pri razvijanju zmožnosti doživljanja in razumevanja umetnosti, raziskava, prva tovrstna pri nas, nekoliko preseneti z nekaterimi rezultati: kulturni kapital je, ko gre za likovno izobrazbo, mogoče obravnavati tudi v negativnem smislu.