PEDAGOŠKI INŠTITUTV prejšnji izdaji Novičnika smo predstavili kratek opis projektnih aktivnosti, ki so se v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, izvajale pod okriljem Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za Korakom na Pedagoškem inštitutu.
V nadaljevanju navajamo nekaj kvantitativnih podatkov implementacije projektih aktivnosti:
|
Projekt v številkah |
|
|
Število otrok, vključenih v projektne aktivnosti |
1233 |
|
Število staršev, vključenih v projektne aktivnosti |
554 |
|
Število izvedenih aktivnosti v vrtcih in osnovnih šolah |
349 |
|
Število usposabljanj |
48 |
|
Število strokovnih delavcev in romskih sodelavcev, vključenih v usposabljanja |
185 |
|
Število monitoringov |
155 |
|
Število publikacij, izdanih v okviru projekta |
26 |
|
Ustanovljena Mreža REYN Slovenija |
1 |
Rezultati zunanje evalvacije projektnih aktivnosti, ki je bila izvedena junija 2013, so pokazali naslednje:
|
Prednosti projekta |
Težave pri izvajanju projekta |
|
Pozitivni učinki za romske otroke, starše, druge otroke in starše. |
Preveč birokracije, dokumentiranja. |
|
Didaktični materiali in priročniki. |
Problem prostorskih pogojev in časa. |
|
Strokovna podpora, monitoringi (refleksija, evalvacija, timsko delo). |
Težave z drugimi strokovnimi delavci v vrtcu (predsodki, nerazumevanje, nesprejemanje različnosti, verbalni napadi na izvajalce). |
|
Kvalitetno in pogosto usposabljanje (akcijski pristop). |
Nezainteresiranost romskih staršev, nižja udeležba staršev pri pripravljenih dejavnostih. |
|
Možnost individualnega dela z romskimi otroki in družino. |
Jezikovne težave, nerazumevanje. |
|
Zmanjševanje in odstranjevanje stereotipov in predsodkov. |
Zahtevna intenziteta projekta. |
|
Večja stopnja vključenosti otrok v vrtce. |
|
|
Vzpostavljeno zaupanje otrok in staršev do vrtca in strokovnega osebja. |
|
|
Nadaljevanje projektnih aktivnosti |
70 % anketiranih želi nadaljevanje implementacije aktivnosti. |
|
Zaradi velikih obremenitev izvajalcev (dejavnosti so se izvajale pretežno v popoldanskem času) bi bilo po mnenju večine sodelujočih izvajalcev in ravnateljev najsmiselnejše izvajanje podobnih dejavnosti umestiti v letni delovni načrt ustanove in posameznih strokovnih delavk. |
|
Izzivi, v prihodnje… |
|
Dvojezično/večjezično poučevanje. |
|
Uporaba dvojezičnega/večjezičnega gradiva. |
|
Vključevanje dvojezičnega učnega osebja v vrtce in osnovne šole. |
|
Vključevanje vseh strokovnih delavcev vrtcev/osnovnih šol in ne zgolj zainteresiranih za delo v projektu. |
|
Aktivno vključevanje vodstvenih delavcev v poslanstvo projektnih dejavnosti. |
|
Aktivna medsebojna podpora- pomen podpore in usklajevanja se je kazal v U-krivulji motivacije za izvajanje projekta. Motivacija se je ponovno povečala z rezultati: vzpostavitvijo dobre komunikacije z Romi, dejavna vključenost Romov. |
|
Novi raziskovalni izzivi: dostopnost, kakovost vzgojno izobraževalnega procesa s sistematičnim spremljanjem učinkov. |
Več o projektnih aktivnostih, njihovi implementaciji in evalvaciji, primerih iz prakse, zunanji evalvaciji projektnih aktivnosti Pedagoškega inštituta ter doseženih kazalnikih si lahko preberete v: Vonta, T. (ur.) (2013). Začnimo na začetku: prispevek predšolskih programov k socialni vključenosti Romov.Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Najpomembnejše ugotovitve in predlogi za nadaljnje delo z romsko skupnostjo:
- Izvedene aktivnosti so imele dokazane učinke za romske otroke, romske starše, predstavnike romske skupnosti, strokovne delavce v vrtcih in šolah pa tudi za druge otroke in starše v okolju. Dokazujejo svoj širši pomen v procesih dviganja socialnega in kulturnega kapitala vseh posameznikov, ki bivajo v okoljih, kjer bivajo tudi predstavniki romske skupnosti, in predstavljajo pomemben prispevek k transformaciji celotne družbe v smeri odprtosti za različnost, strpnost, sobivanje in sodelovanje.
- Na sistemski ravni je potrebno zagotoviti, da bodo vrtci v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, uresničevali ponudbo kakovostnih predšolskih programov za romske otroke in njihove družine s posebnim poudarkom na inkluzivnih pristopih za graditev oz. krepitev vezi med romskimi in neromskimi družinami.
- Nadaljevati z dejavnostmi tranzicije (mehčanje prehoda otroka iz enega v drugo učno okolje) s posebnim poudarkom na ustvarjanju pogojev za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, povezovanje družin, vrtcev in osnovnih šol ter drugih institucij in posameznikov v okolju, ki lahko prispevajo k socialni vključenosti Romov.
- Nadaljevati intenzivno in kontinuirano izvajanje programov za podpiranje romskih družin pri njihovi skrbi in spodbujanju otrokovega razvoja.
- Oblikovati večkulturno in večjezično okolje za učenje v vrtcih/osnovnih šolah ter intenzivnejšo implementacijo didaktičnih in drugih sredstev, ki so bila razvita v okviru projekta in za to usposobiti izvajalce.
- Dvigniti raven profesionalnosti in kompetentnosti strokovnih delavcev v vrtcih in osnovnih šolah za uresničevanje socialne inkluzije in v te procese vključiti paraprofesionalce (npr. romske sodelavce).
- Dvigniti raven kakovosti izvajanja predšolskih programov, saj le visoko kakovostni programi prinašajo dolgoročne učinke za romske otroke in njihove družine in druge otroke in njihove družine.
- V uresničevanje programov za »nevključene otroke in starše« (tudi romske) vključiti celoten kolektiv in vodstvo vrtca/osnovne šole.
Pripravile:
izr. prof. dr. Tatjana Vonta, višja znanstvena sodelavka
doc. dr. Sonja Rutar, znanstvena sodelavka
mag. Mateja Režek, asistentka z magisterijem Jerneja Jager, raziskovalka
Samanta Baranja, raziskovalka
Petra Zgonec, raziskovalka
Urša Novak, raziskovalka
SIGNUP