PEDAGOŠKI INŠTITUTPrihodnost mladih na sodobnem trgu dela je nepredvidljiva. V okviru projekta Opolnomočimo mlade na karierni poti smo s poglobljenim vpogledom v obstoječe pristope vseživljenjske karierne orientacije na evropski in nacionalni ravni izpostavili nekatere pomembne razmisleke o konceptualnem razumevanju povezanosti osebnostnega, socialnega in kariernega razvoja mladih ter izpostavili pristope za nadgraditev obstoječih izobraževalnih praks za opolnomočenje mladih za njihovo uspešno zasebno in delovno življenje v sodobni družbi.
Projekt Evropske komisije Opolnomočimo mlade na karierni poti (angl. Creative Awareness Raising and Empowerment for Employability and Resiliency) smo v letih 2014 in 2015 izvajali na Pedagoškem inštitutu in Centru RS za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo ter ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
V projektu smo naslovili Priporočilo Evropske komisije Sloveniji: »Odzivnost sistema izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela ostaja nezadostna, čeprav se v celotnem izobraževalnem ciklu trenutno uvajajo službe za poklicno usmerjanje, hkrati pa se prizadevajo zagotoviti informacije o prihodnjih karierah. /…/ Ti ukrepi so ustrezni, vendar skupaj predstavljajo nezadosten odziv na omenjeni izziv.« (Evropska komisija, 2012: 5) ter usmeritev Nacionalnega reformnega programa »kariernemu svetovanju je treba dodati kakovostne vsebine ter ga umestiti v sistem izobraževanja« (Vlada Republike Slovenije, 2013: 44).
Pri tem smo se osredinili zlasti na prepoznavanje individualnih dejavnikov ter dejavnikov v družinskem, šolskem in širšem družbenem okolju, ki se na podlagi izsledkov mednarodnih raziskav znanja in drugih raziskav izobraževanja povezujejo s kariernimi odločitvami in potmi mladih. Ob teoretskih izhodiščih, ki so nastala kot rezultat raziskovanja in povezovanja različnih znanstvenih disciplin, smo posebno pozornost namenili snovanju pristopov, katerih končni cilj je usmerjen v zgodnje opolnomočenje posameznika ali posameznice za osebnostno, socialno in karierno rast.
Rezultati projekta predstavljajo znanstveno utemeljena priporočila za nadgraditev in izpopolnitev obstoječih izobraževalnih politik in praks v posameznih segmentih izvajanja vseživljenjske karierne orientacije ter pomemben uvid v posamezne vidike njenega sistemskega urejanja. Ključne ugotovitve in priporočila projekta smo oblikovali v treh sklopih:
- Ustrezno sprejemanje evropskih usmeritev in konceptualizacija vseživljenjske karierne orientacije v slovenskem izobraževalnem prostoru
V posameznih strateških, zakonskih ter operativnih dokumentih, ki usmerjajo in urejajo področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, je zaslediti raznolike usmeritve, dejavnosti, cilje in terminološke opredelitve vseživljenjske karierne orientacije, ki le delno sledijo sodobnim teoretskim izhodiščem in konceptom vseživljenjske karierne orientacije. Ustrezno (nacionalnemu kontekstu prilagojeno) konceptualno razumevanje vseživljenjske karierne orientacije naj zato temelji na poglobljenem kritičnem premisleku njenih opredelitev v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Utemeljeno naj bo s sodobnimi teoretskimi podlagami in znanstvenimi raziskavami. Ustrezno konceptualno razumevanje naj bo v obliki jasno opredeljenih ciljev, enotne definicije in skladne terminologije umeščeno v posodobitev vseh ključnih, zakonskih in operativnih dokumentov, ki urejajo področje vseživljenjske karierne orientacije in s tem prispevajo k sistemskemu prilagajanju spremenjeni družbeni situaciji in k reševanju aktualnih družbenih izzivov. - Opolnomočenje akterjev za usklajeno delovanje na nacionalni in šolski ravni
Čeprav je v zakonskih in operativnih dokumentih, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, predvideno, da se svetovalna služba pri izvajanju vseživljenjske karierne orientacije povezuje z drugimi akterji v šolskem (vodstvo, učitelji, starši) in v zunanjem okolju (Zavod RS za zaposlovanje) učinkovito izvajanje njene koordinacijske vloge omejujejo: a) neustrezno opredeljeni standardi, ki bi svetovalni službi omogočili sistematično in celovito izvajanje dejavnosti v sodelovanju z drugimi akterji; b) nejasno formalno opredeljene vloge posameznih akterjev; c) neozaveščenost posameznih akterjev o ciljih in pomenu vseživljenjske karierne orientacije za osebnostni, socialni in karierni razvoj mladih.
Na področju izvajanja dejavnosti vseživljenjske karierne orientacije je koordinacijsko vlogo svetovalne službe smiselno dopolniti s podporno vlogo svetovalne službe pri ozaveščanju in opolnomočenju drugih akterjev za uspešno izvajanje dejavnosti vseživljenjske karierne orientacije. Pri tem je treba svetovalni službi zagotoviti ustrezne sistemske pogoje (standarde) ter primerne oblike profesionalnega razvoja na tem področju. Smiselno je razviti in okrepiti izobraževanje in usposabljanje vodstev šol za načrtovanje in izvajanje dejavnosti vseživljenjske karierne orientacije na ravni šol. Učitelje je s sodelovanjem svetovalne službe smiselno podpreti pri razvoju socialnih in čustvenih kompetenc mladih kot osnove za razvijanje veščin načrtovanja in vodenja kariere. Smiselno je razmisliti o načinu sodelovanja med svetovalno službo in starši v obliki sistematičnih in strukturiranih modelov izobraževanj o razvoju otrokove kariere. - Primerne vsebine, metode in pristopi
Vsebine osebnostnega in socialnega razvoja kot integralnega dela vseživljenjske karierne orientacije v praksah vseživljenjske karierne orientacije slovenskih šol niso popolnoma zapostavljene, ne vključujejo pa vseh sodobnih konceptov načrtovanja in vodenja kariere. Ovira je siceršnja sistemska neurejenost vključevanja vsebin osebnostnega in socialnega razvoja v celotni vertikali osnovne in srednje šole ter njihova navezava na karierni razvoj otrok in mladostnikov.
Pri tem pomemben izziv predstavlja kontinuirana in med posameznimi triadami osnovne šole smiselno povezana obravnava teh vsebin. Navedeni izziv je mogoče nasloviti z dvema pristopoma:
z načrtnim in usmerjenim spodbujanjem in zagotavljanjem participacije vseh učencev v učni proces in dejavnosti na šoli: razvijati je potrebno inkluzivno klimo v posameznih razredih in na šoli oz. graditi učeče skupnosti, uvajati aktivne metode učenja, spodbujati sodelovalno učenje in razvijati strategije samoregulativnega učenja.
z uvedbo predmeta z osrednjim namenom osebnega razvoja, ki bi od prvega razreda dalje poseben prostor znotraj šole namenjal spoznavanju sebe, svojih posebnosti, znanj, veščin, interesov, želja in bi se v zadnji triadi razširil ter bolj osredotočili tudi na spoznavanje in raziskovanje mladostnikovih kariernih aspiracij ter ciljev in jasno sporočal pomembnost tega področja razvoja za posameznikovo življenje staršem ter širšemu družbenemu okolju.
Rezultati projekta so podrobneje predstavljeni na spletni strani (http://www.career.pei.si) in v znanstveni monografiji: Štremfel, Urška in Miha Lovšin (ur.) (2015). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
dr. Urška Štremfel, vodja projekta
SIGNUP