PEDAGOŠKI INŠTITUTUrejeno izobraževanje je eden od temeljev profesionalizacije vsake stroke in ključnega pomena za razvoj stroke kot znanstvene discipline. Glavni namen projekta je bil predlagati mednarodno primerljiv kompetenčni model za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi in nacionalni model razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Sodelujoči partnerji v projektu (MFDPŠ, NIJZ, PI, UM FZV, UP FVZ in nosilka projekta FZAB) so v raziskavah v sklopu projekta prišli do pomembnih ugotovitev:
- V Sloveniji še vedno niso poenotene razvojne prioritete v izobraževanju v zdravstveni negi, pripravljenost za medsektorsko povezovanje za postavitev ciljev na področju izobraževanja v zdravstveni negi je nizka.
- Obstoječe kompetence po ravneh izobraževanja so opredeljene in se ne podvajajo, vendar raziskava projekta pokaže, da delodajalci v zdravstvenih zavodih srednješolsko izobražen kader napotijo na izvajanje del in nalog, ki niso v njihovih kompetencah, ker management ne zaposli dovolj visokošolsko izobraženega kadra, zato je ključni dejavnik za ureditev predlaganega kompetenčnega modela v managementu zdravstvenih zavodov.
- Med osnovnošolci so še vedno prevladujoče predstave, da zdravstvena nega izvaja predvsem aktivnosti po navodilu zdravnika, manj pa aktivnosti usmerjene na zdravstveno vzgojo, promocijo zdravja in celostno obravnavo pacienta, prisotno je prepričanje o podrejenosti medicinske sestre drugim poklicem, predvsem zdravnikom.
- Raziskave v okviru projekta so pokazale, da je pozitiven odnos do raziskovanja povezan s stopnjo izobrazbe ter z zadovoljstvom s poklicnim delom ter da je odnos do doktorskega študija mogoče pojasniti izključno s stopnjo izobrazbe v zdravstveni negi, kar pomeni, več kot bo magistric/magistrov zdravstvene nege in doktoric/doktorjev, ki bodo raziskovali zdravstveno nego, večja bo naklonjenost akademizaciji zdravstvene nege.
- Razvit je bil predlog nacionalnega modela razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Z raziskavo so bili ugotovljeni dejavniki, ki so pomembni za implementacijo modela, kot so: vzpostaviti je potrebno raziskovalno sodelovanje med visokošolskimi in zdravstvenimi zavodi, raziskovanje in razvoj mora postati del delovne obveze v zdravstveni negi, potrebna je sistematizacija delovnih mest s štirimi ravni kompetenc. Nacionalni raziskovalni inštitut naj bo jedro raziskovalnega dela in povezovalec raziskovanja v državi na področju zdravstvene nege.
Razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline, njeno interdisciplinarno raziskovanje in sodelovanje z drugimi disciplinami bo imelo vpliv na bolj učinkovito prepoznavnost zdravstvene nege, učinkovito diseminacijo rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela in popularizacijo znanj, ki so pridobljena z raziskovalnim delo. Med drugim bo projekt dal jasne usmeritve za razvoj kadrov tudi z vidika sistema izobraževanja na sekundarni in terciarni ravni. Predlagane spremembe bodo pokazale na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne potrebe po kadrih v izobraževalnem sektorju, prav tako bo pa izdelan sistem kompetenc in nacionalni model razvoja znanstvene discipline dal jasne usmeritve za zaposlovalno politiko in politiko razvoja ljudi v naslednjih 20 letih in načrt reorganiziranja delovnih mest, sistemizacije delovnih mest v zdravstvenih in socialnih zavodih in s tem jasne potrebe po izobraževanju na vseh ravneh izobraževanja.
dr. Katja Pesjak, prof. dr. Nada Trunk Širca, doc. dr. Eva Klemenčič
SIGNUP