PEDAGOŠKI INŠTITUTSogovorniki:
mag. Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut
dr. Eva Klemenčič, Pedagoški inštitut
dr. Gašper Cankar, RIC – Državni izpitni center
Z mednarodno raziskavo bralne pismenosti IEA PIRLS 2016 smo že četrtič v 15 letih zajeli stanje bralne pismenosti pri desetletnih otrocih. Ne glede na to, kam gre pismenost, je očitno nekaj: razslojevanje je očitno že pri desetletnikih in je vedno večje. To je družbeni problem, ki je večji od šole in izobraževalnega sistema. Kot družba se moramo vprašati, ali je pismenost za vse resnično tisto, kar si izobraženci, ki imamo dostop do resursov, javnega mnenja in prostorov odločanja, želimo? Ali dovolimo, da svoje mnenje o tem izražajo tudi drugi? Do zdaj še nobena stranka pred volitvami ni ponudila programa, ki bi napovedoval korenito spremembo v dostopnosti enakih možnosti izobraževanja za vse.
Z Mednarodno raziskavo državljanske vzgoje IEA ICCS 2016 smo že tretjič v 18 letih zajeli stanje državljanske vzgoje in izobraževanja pri učencih v 8. razredu OŠ – vednost, stališča, delovanja in pripravljenosti za delovanje v šolskih, širših družbenih in državljanskih aktivnostih. Če se stopnja državljanske vednosti izboljšuje (a ne tako hitro, kot v nekaterih drugih državah), je še vedno zaskrbljujoča pripravljenost za delovanje v družbenih in državljanskih aktivnostih. Stališča do enakosti (predvsem spolov, pravic migrantov) so nad mednarodnim ali evropskih povprečjem, pa vendarle je posebno pozornost potrebno še vedno posvetiti določenim stališčem. Danes namreč vemo, da je državljansko znanje povezano s stališči in tudi s pripravljenostjo za družbeno/državljansko delovanje. Če želimo aktivnejše državljane, je potrebno spremljati vse tri komponente državljanske vzgoje in izobraževanja. Nenazadnje, zaskrbljujoči so tudi podatki o zaznanem medvrstniškem nasilju.
SIGNUP