Tokratni PI pogovori se uvrščajo v linijo naših dosedanjih razprav o odnosu do feminizma (zlasti pri mladih), njegovem dojemanju oziroma razumevanju in »prisvojitvi« nekaterih feminističnih zahtev na način, ki kaže na depolitizacijo feminizma. Podobe dekliškosti in feminizma, ki jih prinašajo mediji, so pogosto oblikovane na način, ki kaže, da je prizadevanja po politični moči nadomestila […]
večNajprej ugotovimo, da digitalne tehnologije percipiramo v štirih razlikujočih se in križno nasprotujočih se modusih. tehnokratski apologetski odnos, ki zagovarja samo pozitivne učinke, zanika pa ali omalovažuje negativne kot so: simulakrizacija, dividualizacija, denaturacija seksualnosti, kontrola nad družbo negativistični odnos, ki digitalno tehnologijo in njene vplive odklanja zaradi realnih in namišljenih nevarnosti pozitivistični, instrumentalistični in racionalistični […]
večZ mednarodno raziskavo bralne pismenosti IEA PIRLS 2016 smo že četrtič v 15 letih zajeli stanje bralne pismenosti pri desetletnih otrocih. Ne glede na to, kam gre pismenost, je očitno nekaj: razslojevanje je očitno že pri desetletnikih in je vedno večje. To je družbeni problem, ki je večji od šole in izobraževalnega sistema. Kot družba […]
večRetorika kot veščina uspešnega javnega prepričevanja ima dolgo tradicijo in tudi po 2500 letih ostaja eno temeljnih orodij našega javnega delovanja. Še več, razskave kažejo, da se je zanimanje zanjo v Evropi povečalo, pogosteje se opredeljujeta tudi vloga in pomen retorike v izobraževanju. Kakšne so razmere pri nas? Ali obstaja v slovenski šoli (in politiki) […]
večV mnogih izobraževalnih sistemih po svetu je bilo vprašanje književnega kanona v zadnjih desetletjih problematizirano in prepoznano kot pomembno pri oblikovanju učnih načrtov. V tem okviru je zlasti pereče običajno prevladujoče število avtorjev oziroma odsotnost avtoric, kar pa v Sloveniji – kljub številnim pobudam – na ravni oblikovanja politik in sestavljanja učnih načrtov ni zaznano […]
večSogovornice: Urša Novak, Pedagoški inštitut Petra Zgonec, Pedagoški inštitut Petra Bozovičar, Pedagoški inštitut Mija Koderman, Vrtec Šentvid Slovenija se tako kot druge evropske države sooča z visoko stopnjo neuspešnosti romskih učencev. Na ravni Nacionalne evalvacijske študije o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli (2011) je bilo ugotovljeno, da je v šolskih letih od 2005/2006 do […]
večSlovenija se tako kot druge evropske države sooča z visoko stopnjo neuspešnosti romskih učencev. Na ravni Nacionalne evalvacijske študije o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli (2011) je bilo ugotovljeno, da je v šolskih letih od 2005/2006 do 2008/2009 osnovno šolo uspešno zaključilo le 60 odstotkov vpisanih romskih učencev, vključenih v raziskavo. Kljub temu, da […]
večSogovorniki: dr. Alenka Gril, Pedagoški inštitut dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Dogodek je povezovala mag. Sabina Autor, Pedagoški inštitut. Mladi so danes prepoznani za tisto družbeno skupino, ki zahteva posebno pozornost, obravnavo in politike, ki bi naj bile osredotočene le na njihove probleme. Toda […]
večMladi so danes prepoznani za tisto družbeno skupino, ki zahteva posebno pozornost, obravnavo in politike, ki bi naj bile osredotočene le na njihove probleme. Toda hkrati ne gre spregledati, da so problemi kakršni so na primer revščina, nezaposlenost ali narcisizem, ki so prepoznani kot specifični problemi mladih, vendarle tudi pereči problemi širše družbe. Na drugi […]
večTokratni PI pogovori bodo potekali po dveh vzporednih tirih. Na eni strani se bomo spraševale, kako izboljšane možnosti deklet, njihova uspešnost, ki sicer sega visoko (a ne do najvišjih položajev!) v izobraževalni vertikali, in »napredek« v drugih segmentih življenja prikrivajo probleme neenakosti in seksizma, še posebej na področju vzgoje in izobraževanja. Kot kaže, je danes […]
večPrijavite se na obvestila
PRIJAVA