PEDAGOŠKI INŠTITUTNAZIV DELOVNEGA MESTA:
Raziskovalec/raziskovalka
ORGANIZACIJSKA ENOTA: Centri oziroma enote raziskovalnega dela
ŠIFRA DELOVEGA MESATA: H017004
TARIFNI RAZRED: VII/2
DELEŽ ZAPOSLITVE: 38 ur/teden
POSKUSNO DELO: 4 mesece
TRAJANJE ZAPOSLITVE: določen čas do 31.12.2025
Opis del in nalog:
- sodelovanje pri znanstveno raziskovalnih projektih;
- sodelovanje pri izvajanju drugih nacionalnih in mednarodnih projektov;
- opravljanje drugih del in nalog po navodilih delodajalca.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
- izobrazba iz področja, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;
- sposobnost za raziskovalno delo; projektno orientirano delo
- organizacijske sposobnosti;
- komunikacijske veščine;
- sposobnost timskega dela;
- znanje angleškega jezika na višji ravni;
- sposobnost analitičnega razmišljanja;
- tekoče spremljanje razvoja – osvajanje tekočih novosti stroke;
- temeljito poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet …).
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
- izobrazba iz področja nevroznanosti, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven
- praktične izkušnje z delom s sledilcem pogleda (eye-tracker), EEG, senzorjem za elektro-dermalno aktivnost, detektorjem emocij in analizatorjem glasu;
- raziskovalne izkušnje pri izvajanju nevro-eksperimentov;
- poznavanje teorije branja;
- poznavanje razlik pri branju s papirja in zaslonov.
Nastop dela predviden 16. 1. 2025.
Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.
Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 10. 1. 2025 po e-pošti na mail:
Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA
NAZIV DELOVNEGA MESTA:
Raziskovalec/raziskovalka
ORGANIZACIJSKA ENOTA: Centri oziroma enote raziskovalnega dela
ŠIFRA DELOVEGA MESATA: H017004
TARIFNI RAZRED: VII/2
DELEŽ ZAPOSLITVE: 40 ur/teden
POSKUSNO DELO: 4 mesece
TRAJANJE ZAPOSLITVE: določen čas do 15. 1. 2025 oziroma do vrnitve začasno odsotne/ga delavke/delavca
Opis del in nalog:
- sodelovanje pri znanstveno raziskovalnih projektih;
- sodelovanje pri izvajanju drugih nacionalnih in mednarodnih projektov;
- opravljanje drugih del in nalog po navodilih delodajalca.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
- izobrazba iz področja, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;
- sposobnost za raziskovalno delo;
- organizacijske sposobnosti;
- komunikacijske veščine;
- sposobnost timskega dela;
- znanje angleškega jezika na višji ravni;
- sposobnost analitičnega razmišljanja;
- tekoče spremljanje razvoja – osvajanje tekočih novosti stroke;
- temeljito poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet …).
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
- izobrazba iz področja nevroznanosti, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;
- praktične izkušnje z delom s sledilcem pogleda (eye-tracker), EEG, senzorjem za elektro-dermalno aktivnost, detektorjem emocij in analizatorjem glasu;
- raziskovalne izkušnje pri izvajanju nevro-eksperimentov;
- poznavanje teorije branja;
- poznavanje razlik pri branju s papirja in zaslonov.
Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.
Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 12. 12. 2024 po e-pošti na mail:
Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA
V sredo, 4. decembra 2024, bo ob 10. uri razkritje rezultatov raziskave TIMSS 2023, ki jo je izvedel Pedagoški inštitut. V mednarodni raziskavi TIMSS 2023 so sodelovali slovenski četrtošolci in četrtošolke.
Mednarodni center TIMSS bo osrednji dogodek organiziral v Dubaju. Spremljate ga lahko na Video konferenca: Objava rezultatov TIMSS 2023. Več o dogodku je objavljeno na spletni strani IEA, ki pripravlja dogodek v sodelovanju z raziskovalkami in raziskovalci iz Dubaja: O objavi rezultatov TIMSS 2024 .
Slovenski nacionalni center TIMSS in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bosta rezultate razkrila hkrati z mednarodno objavo rezultatov in sicer v
sredo, 4. decembra 2024, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje:
-
- ob 10. uri na tiskovni konferenci bo kratek pregled rezultatov,
- ob 11. uri bo na daljše strokovno srečanje z razpravo strokovnjakov.
Na spletni strani Pedagoškega inštituta, v rubriki Mednarodne raziskave TIMSS 2023 in spletni strani TIMSS Slovenija bomo objavili nacionalno poročilo in dodatna gradiva (povzetke, predstavitev in izjavo za javnost) z rezultati mednarodne raziskave TIMSS 2023.
Sodelujoče šole bodo poročilo v tiskani obliki prejele po pošti v dneh po objavi.
Vljudno vabljeni!
red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, znanstveni svetnik in direktor Pedagoškega inštituta
Barbara Japelj Pavešić, raziskovalka in nacionalna koordinatorka mednarodne raziskave TIMSS
Simpozij lahko spremljate preko te povezave: https://us02web.zoom.us/j/82316174702
Pedagoški inštitut vas skupaj s soorganizatorji, Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Centrom za študij edukacijskih politik in socialnih inovacij na PeF UL, Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije in Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije, vljudno vabi na poseben dogodek, SIMPOZIJ ob upokojitvi treh uglednih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja: dr. Ljubice Marjanovič Umek, ddr. Zdenka Kodelja in dr. Slavka Gabra.
SIMPOZIJ bo potekal v četrtek, 24. oktobra 2024, v sejni sobi Pedagoškega inštituta.
Prvi del simpozija je namenjen predstavitvi njihovih dosežkov s strani razpravljavcev in razpravljalk. V drugem delu simpozija pa nam bodo sami predstavili svoje aktualno delo in poglede na prihodnje izzive vzgoje in izobraževanja.
Program SIMPOZIJA ob upokojitvi treh ključnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja:
11:00: Pozdravni nagovori organizatorjev
11:15: Predstavitev dela dr. Ljubice Marjanovič Umek
Razpravljavki:
- dr. Maja Zupančič in
- dr. Urška Fekonja
12:00: Predstavitev dela ddr. Zdenka Kodelja
Razpravljavca:
- dr. Marjan Šimenc in
- Mitja Sardoč, PhD
12:45: Predstavitev dela dr. Slavka Gabra
Razpravljavca:
- dr. Pavel Zgaga in
- dr. Mojca Kovač Šebart
13:30 – 14:30: Odmor
14:30: Predavanje dr. Ljubice Marjanovič Umek
15:00: Predavanje ddr. Zdenka Kodelja
15:30: Predavanje dr. Slavka Gabra
16:00: Zaključek simpozija
Zaradi omejenega števila sedežev v sejni sobi bo organiziran prenos SIMPOZIJA preko spleta. Prijavite se lahko na tej povezavi!
Vsi prijavljeni udeleženci in udeleženke boste prejeli povezavo, preko katere boste lahko spremljali dogodek.
dr. Ljubica Marjanovič Umek
Rdeča nit znanstveno-raziskovalnega dr. Ljubica Marjanovič Umek je razvoj otrok v različnih socio-kulturnih kontekstih, še posebej v vzgojno-izobraževalnem (vrtec in šola) in družinskem okolju. Poudariti velja njen velik doprinos k sistemski in vsebinski prenovi slovenskih vrtcev in konceptualizaciji devetletne osnovne šole ter šolanja otrok s posebnimi potrebami.
ddr. Zdenko Kodelja
Ddr. Zdenko Kodelja je s svojimi proučevanji problematike vzgoje in izobraževanja, njunega temeljnega smisla ter družbene ciljnosti slovensko pedagogiko seznanil s prelomnimi interdisciplinarnimi tokovi. Njegovi prispevki so slovenske edukacijske vede usposobili za enakopraven dialog v mednarodni znanstveni skupnosti in tudi za njihovo odzivanje na vprašanja povezana z družbenimi spremembami.
dr. Slavko Gaber
Znanstveno delo dr. Slavka Gabra pomembno vpliva na raziskovalce, strokovne delavce in upravljavce sistemov vzgoje in izobraževanja, saj ga vidi kot orodje za spodbujanje družbene kohezije in krepitev demokratičnih institucij. Na razvoj in upravljanje sistema pa je močno vplival tudi kot minister za šolstvo in šport ter poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.
Na SIMPOZIJU bomo skupaj pregledali raziskovalno in pedagoško delo dr. Ljubice Marjanovič Umek, ddr. Zdenka Kodelje in dr. Slavka Gabra, poudarek pa bo na njihovem vplivu na področja vzgoje in izobraževanja.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!
V četrtek in petek, 10. in 11. oktobra 2024, bo od 10.00 do 15.00 potekala zaključna konferenca projekta EMPATH: Enakost in moškost(i) v 21. stoletju v Centru ROG (Trubarjeva 72, Ljubljana).
Na konferenci bodo partnerji predstavili rezultate projekta EMPATH, ki se osredotoča na preseganje spolnih stereotipov in toksičnih vzorcev moškosti ter njihov vpliv na mlade in družbo. Udeleženci in udeleženke bodo spoznali_le dosežke projekta, slišali_le strokovne prispevke, sodelovali_le v delavnicah in pridobili_le orodja za spodbujanje enakosti spolov v izobraževanju in širše.
Za udeležbo na konferenci se je treba prijaviti na povezavi https://1ka.arnes.si/konferencaEMPATH
Na konferenci bosta raziskovalka in raziskovalec Pedagoškega inštituta, dr. Valerija Vendramin in dr. Igor Bijuklič, moderirala okrogli mizi.
V četrtek, 10. oktobra 2024, ob 10.30 bo dr. Valerija Vendramin moderirala okroglo mizo z naslovom Spol in moškost v 21. stoletju. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Veronika Tašner, Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani, Ana Pavlič, IPES, dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, in dr. Nina Perger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
V petek, 11. oktobra 2024, ob 13.15 pa bo dr. Igor Bijuklič moderiral okroglo mizo z naslovom Sorodni projekti in izkušnje pri implementaciji rezultatov. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Živa Humer, Mirovni inštitut, Aleš Ojsteršek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in dr. Jasna Podreka, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Program konference je dostopen na tej povezavi.
Več informacij o projektu EMPATH na povezavi https://empath-project.eu/
VABILO na predavanje dr. Collina Bjorka (Massey University, Nova Zelandija):
Ustvarjanje podkastov, plagiatorstvo in retorično izobraževanje
KDAJ: ponedeljek, 14. oktobra 2024 ob 17.00
KJE: v sejni sobi Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)
V predavanju bo dr. Collin Bjork (Massey University, Nova Zelandija) skozi analizo vpliva dveh splošno priljubljenih tehnologij – programov za ustvarjanje podkastov in programov za odkrivanje plagiatorstva – prikazal vlogo »tehnoloških rešitev« v retoričnem izobraževanju.
Predavanje bo potekalo v angleščini.
Število mest je omejeno, zato so obvezne prijave na POVEZAVI.
Vsebina predavanja:
Dr. Collin Bjork bo v predavanju prikazal retorično izobraževanje skozi vpliv dveh splošno priljubljenih tehnologij – programov za ustvarjanje podkastov in programov za odkrivanje plagiatorstva. Podkasti so razmeroma uveljavljen pristop pri poučevanju principov klasične in sodobne retorike. V predavanju bo dr. Bjork pogled na izobraževalno vlogo podkastov razširil v iskanje odgovora na vprašanje, kako in ali sploh retorična pedagogika, usmerjena v ustvarjanje dokumentarnih pripovednih podkastov lahko spodbuja družbene spremembe. V drugem delu bo predavanje usmeril v analizo dobičkonosne industrije plačljivih programov na področju rabe digitalnih tehnologij v izobraževanju (t. i. EdTech). Pod drobnogled bo vzel programsko opremo za odkrivanje plagiatorstva in umetne inteligence, ki jo prodaja podjetje TurnItIn in pokazal, kako TurnItIn ogroža intelektualno lastnino študentov, suverenost podatkov avtohtonih prebivalcev (t. i. Indigenous data sovereignty), kulturo šolskega razreda in retorično izobraževanje v širšem smislu. Predavanje bo zaključil z razmislekom o tveganjih uporabe »tehnoloških rešitev« v sodobni retorični pedagogiki.
Predstavitev predavatelja:
Dr. Collin Bjork je izredni profesor angleščine in medijskih študij na Massey University, Nova Zelandija. V letih 2023-24 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi v Ljubljani v Sloveniji. Njegov raziskovalni opus je zelo raznolik. Objavlja raziskave s področja klasične in sodobne retorične teorije in prakse. Pisal je o časovnih vidikih retoričnega ethosa pri Platonu, izzivih retoričnega izobraževanja v spletnih tečajih, vplivu umetne inteligence na pisanje itd. Prispevke objavlja v uglednih znanstvenih revijah, kot so Rhetoric Society Quarterly, Philosophy & Rhetoric, Computers & Composition, Convergence in drugod. Pred kratkim je uspešno pridobil sredstva za projekt o raziskovanju odnosa med podkasti o resničnih zločinih in retoriko. Rezultati tega projekta bodo objavljeni v monografiji in v obliki podkasta. Trenutno je tudi izvršni producent Pod Uni, podkasta o ustvarjanju podkastov.
RHETORIC DAY AT THE EDUCATIONAL RESEARCH INSTITUTE
INVITATION to a lecture by Dr. Collin Bjork (Massey University, New Zealand):
Podcasting, Plagiarism, & Rhetorical Education
WHEN: Monday, 14 October 2024 at 5.00 PM
WHERE: conference room of the Educational Research Institute (Gerbičeva 62, Ljubljana)
In his lecture, Dr Collin Bjork, PhD from Massey University in New Zealand, will explore the impact of “technological solutions” on rhetoric teaching by examining two widely used technologies: podcasting and plagiarism detection software.
The lecture will be held in English.
The number of places is limited, so registration is mandatory at LINK.
Lecture:
This lecture considers the impact of two popular technologies—podcasting and plagiarism detection software—on rhetorical education. Podcasting has already been used by educators to teach both ancient and contemporary rhetorical principles. This presentation extends this educational research by examining how a rhetorical pedagogy oriented around narrative nonfiction podcasting may, or may not, foster social change. Next, this lecture turns to the for-profit EdTech industry and interrogates the plagiarism-detection and AI-detection software sold by TurnItIn. This presentation illustrates how TurnItIn threatens student intellectual property, Indigenous data sovereignty, classroom culture, and rhetorical education more broadly. The lecture concludes by reflecting on the stakes of employing “technological solutions” to respond to pedagogical issues in rhetorical education.
Biography:
Collin Bjork is a Senior Lecturer in English and Media Studies at Massey University in Aotearoa New Zealand. In 2023-24, he was a Fulbright Fellow at the University of Ljubljana in Slovenia. Collin is a “free-range” rhetorician who enjoys publishing research about a wide variety of rhetorical topics both ancient and contemporary. He has written about the evolution of Socrates’ ethos over time, the challenges of rhetorical education in online courses, the impact of artificial intelligence on writing, and more. His research can be read in Rhetoric Society Quarterly, Philosophy & Rhetoric, Computers & Composition, Convergence, and elsewhere. Recently, Collin was awarded a grant to conduct research about the relationship between true crime podcasting and rhetoric. The results of this project will be published in both book and podcast forms. He is also executive producer of Pod Uni, a podcast about podcasting.
Približuje se 2. nacionalni dogodek projekta SPOZNAJ
Konzorcij projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, katerega del je tudi Pedagoški inštitut, organizira že 2. nacionalni dogodek.
Rdeča nit dogodka bodo raziskovalni podatki in podatkovno skrbništvo.
Na dogodku bomo del pozornosti namenili temam, kot so implementacija in monitoring odprte znanosti v raziskovalnih organizacijah, zanimali pa nas bodo tudi morebitni učinki, ki jih odpiranje podatkov prinaša tako v javnem sektorju kot gospodarstvu. Skušali bomo vsaj deloma osvetliti nekatera pravna vprašanja, povezana z odprtimi vsebinami in odprtim dostopom do podatkov. Gostje iz tujine in Slovenije pa bodo udeležencem dogodka predstavili tudi nekatere uspešne prakse in rešitve.
PROGRAM 2. NACIONALNEGA DOGODKA
Dogodek bo potekal v četrtek, 10. oktobra 2024, od 10.00 do 16.00 v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper (Kreljeva ulica 6, Koper). Organiziran bo tudi spletni prenos v živo s simultanim tolmačenjem iz slovenščine v angleščino.
Ker je število sedežev za udeležbo v živo omejeno, se čim prej prijavite prek sistema za rezervacijo vstopnic TicketTailor, za ogled na daljavo pa prek platforme Zoom. Za ogled na daljavo število mest ni omejeno.
Če ste zamudili lanski nacionalni dogodek ali bi želeli obuditi spomine nanj, vas vabimo, da si preberete poročilo z dogodka ter ogledate videoposnetke predstavitev in diskusij.
Program – 2. nacionalni dogodek
V sredo, 25. septembra 2024, dopoldne so bila v okviru 9. znanstvene konference o raziskovanju v vzgoji in izobraževanju z naslovom Umetna inteligenca v vzgoji in izobraževanju podeljena priznanja, ki jih kot najvišje priznanje na področju vzgoje in izobraževanja raziskovalcem podeljuje Pedagoški inštitut. V letu 2024 so bila podeljena priznanja za najboljše doktorsko delo, priznanje za izjemne dosežke in za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Priznanji za najboljše doktorsko delo v letu 2024 sta prejela dr. Urška Žerak in dr. Tadej Košmerl, priznanje za izjemne dosežke je v letu 2024 prejel izr. prof. dr. Iztok Devetak, priznanji za življenjsko delo pa izr. prof. dr. Slavko Gaber in zaslužni prof. dr. Zdenko Medveš. Priznanja je podelila red. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, predsednica Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE), ki je vse prisotne in prejemnike priznanja nagovorila: »V letu 2024 je imela komisija za podelitve priznanj težje delo kot pretekla leta, prejeli smo več predlogov in jih skrbno obravnavali. Izbrali smo najboljše, najbolj zaslužne, ki bodo danes prejeli priznanja. Zahvala vsem za pripravo predlogov, predvsem pa prejemnikom priznanj za njihovo predano delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja.« Zaradi bolezni se je opravičil prejemnik priznanja za življenjsko delo, zaslužni prof. dr. Zdenko Medveš, v njegovem imenu je priznanje prevzela izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL.
Priznanji za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2024 sta prejela dr. Urška Žerak in dr. Tadej Košmerl.
Dr. Urška Žerak je v doktorskem delu z naslovom »Vzgojni stili staršev in stili vodenja učiteljev v odnosu do samoregulacijskega učenja pri učencih osnovne šole« z večplastno analizo dejavnikov družbenega in šolskega okolja kot socialnih dejavnikov pokazala pomen avtoritativne vzgojne naravnanosti staršev in učiteljev. Več informacij o doktorskem delu dr. Urške Žerak na povezavi.
Dr. Tadej Košmerl je v doktorskem delu z naslovom »Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v kontekstu globalnih razvojnih ciljev« z interdisciplinarnim pristopom iz več zornih kotov pokazal pomen izobraževanja odraslih za doseganje treh ključnih dimenzij trajnostnega razvoja: okoljske, družbene in ekonomske. Več informacij o doktorskem delu dr. Tadeju Košmerl je dostopnih na povezavi.
Priznanja za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2024 je prejel red. prof. dr. Iztok Devetak.
Red. prof. dr. Iztok Devetak največ pozornosti namenja preučevanjem razumevanja pojmov kemije okolja s poudarkom na ciljih trajnostnega razvoja, in zelene in trajnostne kemije na vseh ravneh šolanja, ter uporabi trojne narave kemijskih pojmov pri poučevanju kemije z aplikacijo obogatene (dopolnjene) resničnosti poučevanja kemije. Več informacij o izjemnih dosežkih izr. prof. dr. Iztoka Devetaka je dostopnih na povezavi.
Priznanja za življenjsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja v letu 2024 sta prejela izr. prof. dr. Slavko Gaber in zaslužni prof. dr. Zdenko Medveš.
Izr. prof. dr. Slavko Gaber je s svojim raziskovalnim, pedagoškim in širšim strokovnim delom na področju vzgoje in izobraževanja pionir v slovenskem in tudi v mednarodnem prostoru. Raziskovalno delo, s katerim se je uveljavil tako doma kot v tujini, odlikujejo korektnost, natančnost, vztrajnost in širina. Ob raziskovalnem pa je zanj prav tako, če ne še bolj, pomembno njegovo pedagoško delo. Pod njegovim mentorstvom je v sodelovanju s študenti tako leta 2009 nastala prva Časovna banka v Sloveniji, v času pandemije COVID-19 pa spletna platforma Pomočnik učitelj. Leta 2000 je pomagal ustanoviti Center za študij edukacijskih politik in socialnih inovacij na PEF UL. Močno je vplival tudi na upravljanje izobraževalnih sistemov v času pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej. Po eni strani kot raziskovalec in pedagoški delavec, po drugi strani pa kot minister za šolstvo in šport ter poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Več informacij o življenjskem delu izr. prof. dr. Slavka Gabra je dostopnih na povezavi.
Red. prof. dr. Zdenko Medveš je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. V svojem znanstvenem in strokovnem delovanju je posegel na zelo različna pedagoška raziskovalna področja, med katerimi velja izpostaviti štiri: analizo razmerja med splošno in poklicno izobrazbo, klasifikacijo zgodovinskih in sodobnih paradigmatskih pogledov na vzgojo in izobraževanje, vprašanje temeljnih vzgojnih ciljev javnega šolstva in vprašanje pravičnosti delovanja šolskega sistema v primerjavi s prosvetnimi politikami v evropskem prostoru. Njegovo delo je bilo ves čas razpeto med proučevanjem teoretskih vprašanj in njihovo praktično aplikacijo. Pomembno je njegovo mednarodno delovanje, saj se je uveljavil kot mednarodni ekspert za razvoj in kasneje reformiranja poklicnega šolstva. Impresivno je tudi njegovo publicistično delovanje v času po upokojitvi, poleg akademskih objav tudi kritični zapisi in intervjuji v javnih medijih. Več informacij o življenjskem delu red. prof. dr. Zdenka Medveša je dostopnih na povezavi.
V sredo, 25. septembra 2024, se je v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani začela 9. znanstvena konferenca Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Umetna inteligenca v vzgoji in izobraževanju. V uvodnem delu so prisotne nagovorili red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, predsednica Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE), in mag. Ana Mlekuž v imenu direktorja Pedagoškega inštituta, prof. dr. Igorja Ž. Žagarja. Sledilo je predavanje Lidije Kralj iz European Digital Education Hub.
Dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja FF UL, je pozdravila udeležence in izpostavila temo znanstvene konferenca: »Znanstvena konferenca je namenjena diseminaciji raziskav. V letu 2024 ste kot osrednji predmet izbrali umetno inteligence. Na eni strani jo izobraževalne institucije pozdravljamo, po drugi strani pa smo do nje zadržane. Pomisleki so povezani predvsem z etiko uporabe.«
Dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL, je poudarila pomen povezovanje raziskovalcev: »Pedagoški inštitut, kot motor znanstvene konference, povezuje raziskovalce in raziskovalke s področja vzgoje in izobraževanja. Povezovanja raziskovalcev v današnjem kompetitivnem znanstvenem svetu ni nikoli preveč. Tema letošnje konference je umetna inteligenca, ki je vedno bolj v ospredju, pa vendar o njenem vplivu na vzgojo in izobraževanje vemo zelo malo.«
Dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, predsednica SLODRE, je pojasnila izbiro teme in se navezala na podelitev priznanj, ki bo sledila plenarnemu predavanju: »Temo znanstvene konference smo izbrali spomladi. Želeli smo obravnavati temo, ki izziva raziskovalce s področja vzgoje in izobraževanja in o njej vemo zelo malo. Že po prvih odzivih smo ugotovili, da smo se odločili prav. Po dveh dneh predavanj bo kot češnja na tortici sledila okrogla miza, na kateri bomo dobili odgovore na vprašanja in hkrati spoznali nove izzive, ki nas bodo usmerjali pri raziskovanju.«
Mag. Ana Mlekuž je v imenu direktorja Pedagoškega inštituta, dr. Igorja Ž. Žagarja, poudarila, da se je konferenca uveljavila in vsako leto privablja stalno število udeležencev: »Zahvala Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani za gostovanje. V devetih letih se je konferenca uveljavila v vzgojno-izobraževalnem prostoru tako med raziskovalci in raziskovalkami kot strokovnimi delavci in delavkami. Tudi v letu 2024 bomo na konferenci podelili priznanja za najboljše doktorsko delo, za izjemne dosežke in za življenjsko delo. Konferenco bomo začeli danes s plenarnim predavanjem Lidije Kralj, jutri pa s plenarnim predavanjem dr. Colina de la Higuere. Znanstvena konferenca se bo zaključila z okroglo mizo z naslovom »Med upanjem in zaupanjem: umetna inteligenca danes in jutri, ki bo jutri popoldan.«
Sledilo je plenarno predavanje Lidije Kralj iz European Digital Education Hub z naslovom The Future of Learning and Teaching: AI’s Role in Education, Challenges, and Opportunities, nato pa podelitev priznanj. Priznanji za najboljše doktorsko delo v letu 2024 sta prejela dr. Urška Žerak in dr. Tadej Košmerl, priznanje za izjemne dosežke je prejel red. prof. dr. Iztok Devetak, priznanji za življenjsko delo pa izr. prof. dr. Slavko Gaber in zaslužni red. prof. dr. Zdenko Medveš.
V popoldanskem delu so potekale predstavitve prispevkov, razdeljene v šest sekcij: Evalvacija in zagotavljanje kakovosti, Profesionalni razvoj pedagoških delavcev v dobi digitalizacije, Socialni in čustveni vidiki v vzgoji in izobraževanju, Šola in družba, Učenje in poučevanje v času umetne inteligence, Izkušnje in dileme digitalizacije v vzgojno-izobraževalnih institucijah – primeri dobrih praks.
V četrtek, 26. septembra 2024, se bo konferenca začela s plenarnim predavanjem dr. Colina de la Higuere z Univerza v Nantesu, Francija z naslovom Integrating Artificial Intelligence into Education: Practical Applications and Deep-Rooted Implications. Sledile bodo predstavitve prispevkov v zgoraj omenjenih sekcijah in zaključila z okroglo miza z naslovom Med upanjem in zaupanjem: umetna inteligenca danes in jutri, ki jo bo moderiral dr. Ernest Ženko z Univerze na Primorskem. Razpravljavci bodo dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, dr. Vida Groznik s Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, klinični psiholog s Pediatrične klinike UKC dr. David Gosar, dr. Tine Kolenik, Institute of Synergetics and Psychotherapy Research, Paracelsus Medical University Salzburg, dr. Franc Mali s Fakultete za družbene vede UL, dr. Marko Robnik-Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko UL in dr. Marko Uršič s Filozofske fakulteta UL.
V zadnjem desetletju se vse več govori o odprti znanosti, katere cilj je, da se raziskovalcem in širši javnosti zagotovi dostop do raziskovalnih podatkov po načelih FAIR ter poenostavi njihovo ponovno uporabo.
V okviru projekta SPOZNAJ, katerega namen je uvesti načela odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, je tako nastal prvi priročnik o odprti znanosti z naslovom Spoznaj FAIR.
Priročnik odpira temeljna vprašanja, povezana z uresničevanjem odprte znanosti in prikazuje obstoječe rešitve ter možnosti razvoja področja odprte znanosti. Nastal je v sodelovanju predstavnic in predstavnikov različnih raziskovalnih organizacij, ki so vključene v projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«.
Po besedah urednice dr. Sonje Bezjak je namen priročnika različnim akterkam in akterjem s širokega polja znanstvenih disciplin v slovenskem jeziku predstaviti temeljne pojme o odprti znanosti ter jim približati raziskovalno infrastrukturo in storitve, ki v slovenskem okolju služijo odprti znanosti in se hkrati neločljivo povezujejo z evropskim ter s širšim mednarodnim raziskovalnim prostorom.
Priročnik je tako namenjen raziskovalkam in raziskovalcem na različnih stopnjah znanstvene kariere, financerjem raziskav, vodstvom raziskovalnih organizacij, knjižnicam, podatkovnim strokovnjakom v različnih vlogah, repozitorijem publikacij in podatkov, založnikom in uredništvom znanstvenih revij, občanskim raziskovalcem in drugim, ki delujejo na področju znanosti ali pa se zanimajo za znanstvene izsledke in procese, v katerih ti nastajajo.
Cilj je, da v priročniku prepoznajo priložnosti za prispevek k odprti znanosti, se seznanijo z odgovornostmi in najdejo informacije o tem, kje lahko poiščejo podporo ali komu lahko podporo ponudijo in na kakšne načine. Avtorice in avtorji priročnika upajo, da bo bralkam in bralcem v pomoč pri razvoju kulture odprtega deljenja različnih znanstvenih rezultatov, financiranih z javnimi sredstvi.
Priročnik je vsem zainteresiranim v celoti dostopen tudi v digitalni obliki. Na povezavi TUKAJ.
PRIJAVA