PEDAGOŠKI INŠTITUT
Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog.
Urednik(i): Klaudija Šterman Ivančič
Vrsta gradiva: strokovna monografija
Leto izdaje: 2013
Obseg: 192 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-192-5
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-191-8
Način citiranja:
APA:
Šterman Ivančič, K. (ur.) (2013). Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-192-5
MLA:
Šterman Ivančič, Klaudija ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-192-5>
V pričujoči publikaciji predstavljamo izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012, vključno s primeri nalog, ki so bile uporabljene tako v predraziskavi kot v glavnem zajemu podatkov omenjene študije v letu 2009. Na začetku na kratko predstavljamo organizacijske značilnosti raziskave na mednarodni in nacionalni ravni. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo strokovna izhodišča merjenja bralne pismenosti, na podlagi katerih so naloge oblikovane. Podrobneje predstavljamo tri temeljne dimenzije bralne pismenosti, in sicer bralne situacije (osebni, javni, poklicni in izobraževalni kontekst nalog), obliko besedila, ki se deli glede na vrsto in tip ter bralne vidike oz. procese (iskanje in dostopanje do podatkov, integracija in interpretacija, razmišljanje o … in vrednotenje besedila). V naslednjih poglavjih predstavljamo tudi nekatere motivacijske dejavnike bralne pismenosti ter pomen poznavanja metakognicije in metakognitivnih strategij v tem okviru. Ker je poglaviten cilj pričujoče publikacije raba le-te pri približevanju uporabe znanja v konkretnih problemsko zasnovanih situacijah učencem in dijakom, ob koncu navajamo še konkretne naloge, ki so bile s tega področja objavljene s strani organizacije OECD. Naloge zajemajo tako stimulus kot vprašanja ter kodirno shemo za ugotavljanje pravilnih in napačnih odgovorov.
PRIJAVA