Argument moči in moč argumenta? Argumentiranje v Državnem zboru Republike Slovenije.
Avtor(ji): Igor Ž. Žagar
Vrsta gradiva: znanstvena monografija
Leto izdaje: 2011
Obseg: 59230 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-047-8
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-047-8
Način citiranja:
APA:
Žagar, I. Ž. (2011). Argument moči ali moč argumenta? Argumentiranje v Državnem zboru Republike Slovenije. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-047-8
MLA:
Žagar, Igor. Ž. Argument moči ali moč argumenta? Argumentiranje v Državnem zboru Republike Slovenije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-047-8>
Knjiga, ki je pred Vami, je rezultat raziskovalnega projekta Dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v Državni zbor – Javna podoba Državnega zbora RS, od zgodovinskih razlogov do retoričnih učinkov, ki je v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Državni zbor Republike Slovenije in njegova vloga od septembra 2000 do konca decembra 2002 potekal na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Za sofinanciranje CRP-a, v sodelovanju s takratnim Ministrstvom za znanost in tehnologijo, se je Državni zbor odločil zaradi (domnevno) izredno slabe javne podobe Državnega zbora: na petstopenjski lestvici naj bi mu anketirani prisodili dobro dvojko. Danes ocena ni dosti drugačna (skorajda metafizično vprašanje je, če je visoka ocena parlamentarnega dela s strani »javnosti« sploh mogoča), kar je morda dodaten razlog za izdajo pričujoče knjige. Ena od temeljnih hipotez naše raziskave (ki v okviru že omenjenega CRP-a ni bila edina) je bila, da je »morebitni vzrok (ne)zaupanja javnosti v DZ morda iskati tudi v medijskem izboru (in kvantitativnem poudarku) retoričnih in argumentativnih (ne)spretnosti poslancev DZ (glede na siceršnjo težo obravnavanih tem). Temu izboru oz. primerjavi med tem, kar bi bralec, poslušalec oz. gledalec lahko (sam) videl in slišal v DZ in tem, kar lahko prebere, sliši ali vidi v medijih je bila zato namenjena osrednja pozornost raziskave.« Lotili smo se je tako, da smo z računalniško podprto analizo besedil prečesali vse redne seje Državnega zbora v l. 1999 (zakaj ravno l. 1999 in zakaj le v letu 1999, je pojasnjeno v knjigi) in jih primerjali z odmevi in poročili v izbranih medijih (zaradi neurejene dokumentacije DZ ob začetku raziskave je nabor teh medijev resda bolj skromen …). Analizi je priložen tudi obsežen povzetek, pravzaprav samostojen članek, v angleščini, ki je bil uspešno predstavljen na več mednarodnih znanstvenih konferencah v tujini. Pravzaprav je v tujini zbudil mnogo več pozornosti kot doma – zlasti zadnji del, ki način argumentiranja v DZ povezuje z zatonom demokracije –, kjer se niti Državni zbor, kot naročnik raziskave, ni odločil za javno predstavitev rezultatov. Verjetno zato, da bi javna podoba DZ RS ne postala še slabša …