Senzorialni jezik: organska potopitev v dogajanje.
Avtor(ji): Barbara Pia Jenič
Vrsta gradiva: znanstvena monografija
Leto izdaje: 2024
Obseg: 216 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-359-2
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-360-8
Način citiranja:
CHICAGO
Jenič, Barbara Pia. 2024. Senzorialni jezik: organska potopitev v dogajanje. Dissertationes 49. Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-359-2
APA
Jenič, B. P. (2024). Senzorialni jezik: organska potopitev v dogajanje. Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-359-2
MLA
Jenič, Barbara Pia. Senzorialni jezik: organska potopitev v dogajanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-359-2>
Za senzorialni jezik je značilen svojstven pristop do občinstva – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Oblikoval se je vse od prvih raziskovalnih Vargasovih skupin v Kolumbiji, se nadgrajeval na vsakem gostovanju v Evropi ali na drugih celinah in se nenehno izboljševal. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Metoda, ki se že četrto desetletje razvija neinstitucionalno, vključuje celosten pristop do gledalcev, prav tako koncept varnosti občinstva in izvajalcev. Drugi načini uprizoritev (odrske, ulične, ambientalne) si prizadevajo vzpostaviti stik z gledalci oziroma obiskovalci in se vedno znova srečujejo z vprašanjem »kako«, senzorialni jezik pa to že desetletja počne na svoj način, tiho in umirjeno, z vsako uprizoritvijo vse bolje. Načelo komunikacije in organizacije občinstva je uporabno za gledališke, muzejske in galerijske koncepte, saj gre večinoma (ne pa izključno) za individualen obisk ali majhne skupine ljudi, ki se jim posveča na različnih prizoriščih znotraj scenske postavitve. Zato bi lahko bil/je primeren tudi za veččutna vodenja po muzejih in galerijah.
Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Odvisen je od državnih in lokalnih donacij za projekte. Praktični del se ima možnost razvijati šele ob sami realizaciji posamičnega projekta in šele takrat se nova teoretična spoznanja ter uvidi lahko pokažejo v praksi. Za stabilnejši razvoj so nujni stabilni pogoji.
Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, ki potrebuje prostor, čas in podporo za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Zato je vključevanje vseh dimenzij čutnega zaznavanja smiselna in tudi logična smer v razvoju predstavljanja vsebin. Tehnologija, umetna inteligenca in digitalna okolja se razvijajo z bliskovito hitrostjo. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v kakršna nas bo popeljala prihodnost.