Založništvo

Znanja in zmožnosti uporabe več jezikov in z njimi povezane številne druge (pod)spretnosti in elementi demokratične družbe se v številnih kontekstih stapljajo v konceptu dveh različnih poimenovanj, in sicer večjezičnost (ang.multilingualism) oziroma raznojezičnost (ang. plurilingualism). Večjezičnost je opredeljena kot »znanje več jezikov ali soobstoj različnih jezikov v neki družbi. Večjezičnost lahko dosežemo preprosto tako, da povečamo število jezikov, ki so na voljo v neki šoli ali izobraževalnem sistemu, ali tako, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika …« Pojem raznojezičnost temelji na dejstvu, »da posameznik takrat, ko se njegove izkušnje z jezikom v različnih kulturnih kontekstih širijo, od jezika v domačem okolju do jezika v širši družbi in nato do jezikov drugih ljudstev (ne glede na to, ali se jih je naučil v šoli ali neposredno v drugojezičnem okolju), teh jezikov in kultur ne drži več v strogo ločenih mentalnih predalčkih, pač pa gradi sporazumevalno zmožnost, h kateri prispevajo celotno znanje in izkušnje z jezikom ter v kateri se vsi jeziki povezujejo in medsebojno delujejo«.

Ob upoštevanju sodobnega raziskovanja večjezičnosti danes v Sloveniji potekajo tako posamezne raziskave kot tudi najrazličnejši projekti. Del tega predstavljamo v pričujoči znanstveni monografiji. V prvem delu raziskovalke in raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu Jeziki štejejo, predstavljajo nekatere izsledke empiričnih raziskav v slovenskem prostoru. Ta del prinaša raziskovanje področij večjezičnosti v izobraževalnih prostorih predvsem v slovenskem izobraževalnem prostoru, vendar jih postavlja tudi v širši kontekst. Drugi del je posvečen medpredmetnemu povezovanju, ki sodi med pomembne izzive sodobne šole in se dotika vseh predmetnih področij v celotni izobraževalni vertikali. Pri tem tuji jeziki v šoli ter različni prvi jeziki učencev seveda ne smejo biti izvzeti, saj ravno pridobivanje jezikovnih spretnosti ponuja izvrstne možnosti za povezovanje z drugimi predmeti ob dejstvu, da je jezik prisoten na vseh področjih življenja. Tako danes raziskovalci in praktiki iščejo poti, kako tuje jezike kognitivnemu razvoju učencev ustrezno povezati z nejezikovnimi cilji. Prispevke so prispevale nekatere vodilne raziskovalke na tem področju danes v Sloveniji. V tretjem delu se obračamo v evropski prostor, saj se večjezičnost v izobraževalnih prostorih v različnih državah / regijah uresničuje na zelo različne načine. Nekje je zapisana, vendar se ne implementira, drugje spet so dokumenti manj jasni, a se v praksi dogajajo procesi, ki podpirajo večjezičnost. Kaj jim je skupnega in kaj jih razlikuje, kje so dobre prakse in rešitve tudi za slovenski šolski sistem, nam bodo odgovorili avtorji in avtorice iz nekaterih evropskih držav.