Nevidna moč knjig in čudoviti beroči um v procesu učenja in poučevanja
Prispevek bo namenjen razmisleku o vlogi branja v procesu učenja in poučevanja, s poudarkom na spremembah, ki jih je vzpon pametne tehnologije povzročil v zadnjih dveh desetletjih. Kot bralci smo se naučili različnih načinov branja, te pa močno določa tudi medij, na katerem beremo. Pri tem pa ne gre zgolj za proces branja, ampak tudi za knjigo kot predmet, tj. učbenik kot temeljno učno sredstvo, ki je zaznamoval materialno kulturo slovenskega izobraževalnega prostora. Z digitalizacijo se ta materialna kultura spreminja: na eni strani omogoča neslutene tehnološke prilagoditve pouka in učenja, na drugi strani pa z novimi načini branja nevidno preoblikuje kognitivne navade našega beročega in učečega uma. Priložnosti in pasti izobraževanja bodo zato v prihodnosti vodile od knjige k zaslonu in od zaslona h knjigi, od udobja kognitivne lahkotnosti k zahtevam kognitivne potrpežljivosti. To nas bo v prihodnosti določalo kot razmišljujoče posameznike in nas oblikovalo kot družbo znanja.