Center za diskurzivne študije v vzgoji in izobraževanju

Namen Centra za diskurzivne študije je predvsem preučevanje komunikacije v vseh njenih razsežnostih, s posebnim poudarkom na tistih, ki  izstopajo v procesu vzgoje in izobraževanja, obenem pa stalna in postopna gradnja (hevrističnega) modela komunikacije, ki bo upošteval in spoštoval, učiteljem/učiteljicam in učenkam/učencem pa pomagal ozavestiti in uporabljati, tele tri – stopnjevite in medsebojno pogojujoče se – principe ravnanja z jezikom, sporazumevanja in sporočanja:

  1. Da je jezik vedno naše temeljno orodje, ne le v znanosti, vzgoji in izobraževanju, temveč tudi – navajam le nekaj področij – v ekonomiji, na področju socialnega dela, politologije (in politike), zunanjih in notranjih odnosov …
  2. V ta namen je potrebno najprej ozavestiti in osebnostno utrditi (pogosto prezrto) dejstvo, da je pogoj sleherne uspešne komunikacije nekonfliktnost, ki je predvsem učinek in rezultat uporabe strategij vljudnosti, s tem pa, posledično, spoštovanja in neogrožanja posameznikove integritete (in jaza). Raziskave strategij vljudnosti v jeziku (in če prav razmislimo, kje drugje pa naj bi potekale in se izražale?) so zadnjih 20 let ena od prevladujočih tem na področju jezikovne pragmatike, aplikacija rezultatov pa sega vse od multikulturnih in medkulturnih študij do diplomacije. V Centru za diskurzivne študije jo obravnavamo v okviru retorike in argumentacije, ki predstavljata središče naših raziskav.
  3. Ko ozavestimo vlogo jezika v uspešnem vzpostavljanju in vzdrževanju komunikacije, je veliko lažje pokazati in prepričati, da jezik sam vsebuje nekatere elemente, ki pomen že nosijo s seboj, ne glede na to, kaj mi – njegovi uporabniki – želimo povedati. V glavnem gre za t.i. argumentativne veznike (še, šele, že, celo, tudi, ampak, …), ki imajo bistveno vlogo pri argumentaciji in sklepanju, in pa v leksiko vpisane argumentativne usmeritve, ki določajo smer diskurzivne izmenjave.

Kdo smo

Projekti v teku

  • 2023-: EDUCAT(H)UM): Izobraževanje na mejah človeškega: izziv novih tehnologij (vodja na PI: dr. Janja Žmavc)
  • 2022-: Cost Action CA21114: CLIL Network for Languages in Education: Towards bi- and multilingual disciplinary literacies (CLILNetLE) (vodja na PI: dr. Janja Žmavc)
  • 2022-: DECAP-HE: Oblikovanje za povečano kompetentnost skozi aktivno participacijo v visokem šolstvu (vodja na PI: dr. Janja Žmavc)
  • 2014-: COST Action IS1404, E-READ: Evolution of Reading in the Age of Digitisation (vodja na PI: Igor Ž. Žagar)
  • 2016-: ESS projekt: Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc; Sklop 1.3: Večjezičnost – »Jeziki štejejo« (Konzorcijski projekt, Pef UL; vodja: Karmen Pižorn, vodja na PI: Janja Žmavc)
  • 2018: Posodobitev učnega načrta za retoriko v osnovni šoli in priprava izhodišč za umestitev retorike v srednješolske programe (vodja na PI: Janja Žmavc)

Pretekli projekti

  • 1.7.2004-30.6.2007, Edukacija in konstrukcije kritične pismenosti:percepcija, argumentacija, interpretacija (J56435 (B), vodja: Igor Ž. Žagar)
  • 1.2.2008-30.1.2011, Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes (J60906 (B), vodja: Igor Ž. Žagar)
  • 2007-2013: ESS projekt: Posodobitev gimnazij (Zavod za šolstvo Republike Slovenije, vodja: Amalija Žakelj; vodja na PI: Janja Žmavc)
  • 2015: ESS projekt: Model interdisciplinarnega učbenika o rimski književnosti in kulturi (ULJ Filozofska fakulteta; vodja: David Movrin; vodja na PI: Janja Žmavc)
  • 2015: ESS projekt: Razvoj gradiv za vseživljenjsko učenje latinščine (ULJ Filozofska fakulteta; vodja: David Movrin; vodja na PI: Janja Žmavc)

 

Dostopnost