Založništvo

Monografija Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj je nastala na podlagi rezultatov obsežne nacionalne evalvacijske študije Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. V raziskavo je bilo vključenih 1822 učiteljev, ki poučujejo v različnih programih srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, in 1701 dijakov teh programov.
Monografija prinaša celovit pogled na profesionalni razvoj strokovnih delavcev na področju srednjega poklicnega, strokovnega in tehniškega izobraževanja. Eno od ključnih vprašanj, na katero so avtorji poskusili poiskati odgovore v pričujoči monografiji, se je nanašalo na to, ali je za uspešno nadgradnjo celotnega koncepta profesionalnega razvoja potrebno oz. smiselno slediti nekemu modelu profesionalnega razvoja, ali pa je na drugi strani uspešnost profesionalnega razvoja bolj odvisna od nekih specifičnih individualnih pogojev. Hkrati so avtorji ugotavljali, katere značilnosti in pogoji bi lahko bili tisti, ki jih je mogoče spreminjati in oblikovati, da bi spodbudili profesionalni razvoj celotne populacije učiteljev v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
V monografiji so podrobno raziskane značilnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja ter profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Predstavljene so posebnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in dejavniki, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju, analizirane prevladujoče prakse ter posebnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja udeleženih učiteljev. Predstavljene so potrebe učiteljev po specifičnem dodatnem znanju in kompetencah, vloga dodiplomskega in nadaljnjega izobraževanja vključenih učiteljev ter njihova procesna usmerjenost pri delu z dijaki. Prav tako so predstavljena mnenja učiteljev in dijakov o učnih praksah njihovih učiteljev. Zaradi ugotavljanja dejavnikov, ki se povezujejo s profesionalnim razvojem, so prav tako prikazane razlike med učitelji glede na izobrazbo, delovno dobo, področje dela, finančne in materialne pogoje šole, možnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje ter vrsto programa, v katerem poučujejo. Primerjalno pa so predstavljene tudi analize profesionalnega razvoja učiteljev nekaterih drugih segmentov vzgojno-izobraževalnega sistema.
V monografiji so kot pomembne značilnosti, ki se povezujejo s profesionalnim razvojem, predstavljene različne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, potrebe učiteljev po specifičnih vsebinah nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, demografske značilnosti učiteljev (npr. trajanje zaposlitve v vzgoji in izobraževanju ali vrsta in stopnja izobrazbe) ter razlike, ki se pojavljajo med ocenami učiteljev in dijakov o načinih obravnave učne snovi.
Avtorji povzemajo, da je za nadgradnjo koncepta profesionalnega razvoja smiselno uvajati sistemske rešitve, ki pa morajo podpirati posameznikove individualne značilnosti in potrebe. Monografija izpostavlja štiri glavne zaključke: (1) pomembno je, da je učitelj sam usmerjevalec svojega lastnega razvoja in je kritični profesionalec, kar pomeni, da se zaveda pomena kritičnega razmisleka o svojem delu in ga tudi udejanja, (2) ker učiteljev profesionalni razvoj pomeni povezovanje pojmovanj in ravnanj je potrebno nadaljnje poglobljeno raziskovanje pojmovanj učiteljev in procesov njihovega spreminjanja, (3) pomen ustrezne profesionalne usposobljenosti se kaže tudi skozi skladnost razumevanja značilnosti poučevanja med učitelji ter učenci oz. dijaki ter (4) za povečanje učinkov sistemskega pristopa k profesionalnemu razvoju učiteljev je potrebno spodbujanje vseživljenjskega profesionalnega razvoja.
Avtorji so zaključili, da je potrebno v prihodnosti več sistematične skrbi nameniti krepitvi profesionalnega razvoja učiteljev na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, tako na ravni nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kakor tudi na ravni dodiplomskega izobraževanja ter to povezati s fleksibilnostjo možnosti za izobraževanje na področjih, ki so učiteljem v pomoč.