Založništvo

Pričujoča monografija je nastala v sodelovanju strokovnjakov s področja psihologije in andragogike, ki smo svoje raziskovalne moči združili v evalvacijski študiji z naslovom Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Študijo je finančno podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in se je izvajala v letih 2010–2012.
V evalvacijski študiji smo izvedli tri neodvisne raziskave. Vsem raziskavam je skupna obravnava značilnosti motivacije v izobraževanju, vendar se vsaka študija osredotoča na specifične vidike motivacije in v različnih razvojnih oz. učnih obdobjih. V študiji z naslovom Motivacijski dejavniki bralnih dosežkov v raziskavi PISA 2009 smo raziskovalke Melita Puklek Levpušček, Anja Podlesek in Klaudija Šterman Ivančič analizirale podatke, zbrane v raziskavi bralne pismenosti PISA 2009, v kateri so sodelovali 15-letniki iz držav OECD in držav partneric. Analizirale smo področje bralnih aktivnosti, motivacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja. Rezultate slovenskih 15-letnikov smo pri omenjenih dejavnikih bralne pismenosti primerjale z rezultati njihovih vrstnikov v dveh visoko uspešnih evropskih državah (Finska in Norveška). Slovenski 15-letniki so se v primerjavi z vrstniki iz skandinavskih držav izkazali kot manj raznovrstni bralci ter kot bralci, ki berejo najmanj leposlovja, predvsem zaradi zunanje motivacije (ker morajo oz. da dobijo potrebne informacije). Omenjeni rezultati kažejo, da je v slovenskih šolah treba v večji meri krepiti notranje zanimanje za branje, tudi z izbiro primernega bralnega gradiva in z novimi pristopi k obravnavi prebranega. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da slovenski mladostniki nadpovprečno (tudi v primerjavi s finskimi in norveškimi vrstniki) pozitivno ocenjujejo spodbude učitelja slovenščine k zavzetosti in aktivni udeležbi pri branju. Nadalje smo avtorice ugotavljale tipične bralne profile slovenskih 15-letnikov. Podobno kot v predhodnjih analizah se je pokazalo, da med 15-letniki prevladujejo profili nezavzetih bralcev (60 %), ki pa imajo v različni meri razvite učne in metakognitivne bralne strategije. Odstotki dijakov, ki se nahajajo v posameznem profilu, variirajo glede na izobraževalni program in spol dijakov. V splošnem so rezultati študije pokazali, da bi v slovenskem izobraževanju veljalo okrepiti socialni kontekst branja v mladostniškem obdobju. Pri pouku je treba spodbujati več razprav o prebranem, ne le na ravni učitelj – posamezen učenec, ampak tudi z vrstniškim delom v skupini. Prav tako bi povezovanje učenja z uporabo informacijsko–komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku in doma verjetno ugodno učinkovalo na poskus povečanja motivacije za branje, zlasti pri fantih. Naslednjo raziskavo z naslovom Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalnostjo in različnimi področji samopodobe pri študentih so izvedli Darja Kobal Grum, Janez Kolenc in Manca Seničar. V njej so se ukvarjali z različnimi vidiki motivacije pri študentih. Zanimalo jih je, kako se različni vidiki motivacije za izobraževanje in motivacije za tekmovanje ter vidiki samospoštovanja razlikujejo po spolu, študijski usmeritvi in študijskem uspehu študentov. Študentke so tako v večji meri kot študentje notranje motivirane za študij, izberejo študij v skladu s svojimi zanimanji, pri tem sledijo tudi zunanjim kriterijem, vendar se z njimi poistovetijo, kažejo manj izraženo željo po zmagi in več zadovoljstva ob izboljšanju lastnih sposobnosti ter dobro opravljeni nalogi. Glede na različne študijske usmeritve avtorji ugotavljajo, da družboslovci v večji meri kot naravoslovci kažejo notranjo motivacijo za študij, sledijo tudi zunanjim ciljem, vendar se z njimi poistovetijo, vedo, zakaj so se odločili za nek študij in imajo bolj izoblikovane cilje, so manj hipertekmovalni, vendar bolj tekmovalni v smislu izboljšanja lastnih sposobnosti in dobro opravljenih nalog. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen spodbujanja notranje motivacije za študij in tekmovalnosti predvsem v smislu osebnega razvoja posameznika. V tretji študiji z naslovom Motivacija v izobraževanju odraslih so se avtorji Marko Radovan, Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump ukvarjali z motivacijo odraslih, ki so v procesu izobraževanja. Zanimalo jih je, v kolikšni meri se pri izvajanju strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih upoštevajo navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki so opredeljena v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Podrobneje so se ukvarjali z vlogo osebnega izobraževalnega načrta (OIN) pri motiviranju odraslih za izobraževanje in zagotavljanju njihovega uspešnejšega dokončanja študija. V raziskavi so sodelovali organizatorji izobraževanja in odrasli udeleženci izobraževanja. Rezultati so pokazali razhajanje v percepciji uporabe in koristnosti OIN. Za kar polovico organizatorjev izobraževanja priprava in izvajanje OIN ne predstavlja motivacijskega sredstva, ampak težavo. Večino odraslih udeležencev izobraževanja pa OIN ne motivira. Avtorji ugotavljajo, da je OIN lahko uporabno motivacijsko sredstvo izobraževanja odraslih, ki pa v sedanji izobraževalni praksi še ni dovolj izkoriščeno.
Monografija je namenjena strokovnjakom različnih profilov, ki se pri svojem delu srečujejo z učenjem in poučevanjem udeležencev izobraževanja na različnih starostnih stopnjah. Motivacija je ena izmed temeljnih gonilnih sil učenja in učne uspešnosti, vsekakor pa je tudi socialni kontekst tisti, ki jo določa, krepi/slabi in usmerja. Vredno je zato razmišljati, kako z ukrepi, kot so aktivni načini poučevanja, vrstniško učenje, primerna izbira učnega gradiva, individualizacija pouka, prilagajanje izobraževanja potrebam mladine in odraslih itd. spodbujati pristno zanimanje za učenje in doživljanje učenja kot nečesa prijetnega in izpopolnjujočega.