PEDAGOŠKI INŠTITUTSlovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu kar 41% slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnih učnem načrtu.
O raziskavi: Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah – European Survey on Language Competences – ESLC 2011
Udeležene države oziroma regije: Anglija, vse tri jezikovne regije Belgije, Bolgarija, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska.
Kaj raziskava meri? Znanje dveh tujih jezikov pri učencih na koncu obveznega šolanja. Udeleženci so pisali test iz tistih dveh tujih jezikov, ki se jih uči največ učencev. V Sloveniji sta bili to angleščina in nemščina.
Prva predstavitev rezultatov: 21. junij 2012
| Angleščina | |||
| Raven SEJO ( povezava ) | Bralno razumevanje | Slušno razumevanje | Pisno sporočanje |
| B2 | 31 | 45 | 10 |
| B1 | 15 | 22 | 37 |
| A2 | 12 | 13 | 30 |
| A1 | 29 | 15 | 21 |
| Pod-A1 | 12 | 5 | 1 |
| Primerjava s povprečjem ESLC | Povprečno | Nadpovprečno | Nadpovprečno |
| Nemščina | |||
| B2 | 14 | 14 | 8 |
| B1 | 9 | 14 | 12 |
| A2 | 13 | 20 | 24 |
| A1 | 44 | 40 | 48 |
| Pod-A1 | 21 | 12 | 9 |
| Primerjava s povprečjem ESLC | Povprečno | Nadpovprečno | Nadpovprečno |
| Tabela: Odstotek slovenskih učencev, ki dosegajo določeno SEJO raven znanja, glede na posamezno jezikovno kompetenco | |||
Opomba: S krepko pisavo je v tabeli označena raven znanja, ki je v Sloveniji po učnem načrtu za posamezen jezik predvidena ob koncu devetega razreda.
Razmeroma velik delež devetošolcev pri angleščini (med 10 % in 45 %) presega zastavljene cilje učnega načrta ob koncu 9. razreda, kar je spodbuden podatek. Podobno lahko trdimo tudi za učence, ki se učijo nemščino kot drugi tuj jezik (med 20 % in 28 %). Hkrati pa so tudi deleži slovenskih devetošolcev, ki pričakovanih ravni znanja iz učnih načrtov ne dosegajo, razmeroma visoki. Predvsem je vzbuja skrb ugotovitev, da kar 41 % učencev v bralnem razumevanju pri angleščini ne dosega z učnim načrtom zahtevane ravni znanja. 12 odsotkov testiranih učencev pri bralnem razumevanju angleščine celo ni doseglo prve ravni znanja (A1), pri nemščini kot drugem tujem jeziku je bilo takih 21 odstotkov. Rezultat nas je nekoliko presenetil, saj smo slabše dosežke pričakovali pri pisnem sporočanju, ki je tvorna jezikovna kompetenca in zato težja od drugih dveh testiranih kompetenc.
Primerjava obeh testiranih jezikov kaže na to, da učenci dosegajo višje dosežke pri angleščini. Razlika med jezikoma ni zelo zaskrbljujoča, če upoštevamo dejstvo, da se nemščine začnejo učenci učiti tri leta kasneje kot angleščine ter da so se nekateri učenci nemščine učili le eno šolsko leto pred testiranjem, medtem ko so se angleščine pred testiranjem učili že pet let.
Učencem smo v raziskavi zastavili vprašanja o tujih jezikih v njihovem okolju – na primer o učenju jezikov izven šole, o tujih jezikih, ki jih govorijo njihovi straši, o rabi tujih jezikov v šoli in izven nje in še marsikaj drugega. Analiza teh okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na znanje tujih jezikov, je pokazala, da so boljše rezultate ne jezikovnem testu v glavnem dosegli učenci:
- ki so se zgodaj začeli učiti tujih jezikov;
- ki se učijo več tujih ali antičnih jezikov;
- katerih starši obvladajo testirani jezik (angleščino oz. nemščino);
- ki so testiranemu jeziku izpostavljeni in ga uporabljajo za delo z mediji;
- ki obiskujejo učne ure, kjer testirani jezik uporabljajo tako učenci kot učitelji;
- ki menijo, da bodo testirani jezik uporabljali;
- ki svoje lastne zmožnosti zaznavajo pozitivno. Učenci, ki menijo, da je učenje testiranega jezika zahtevno, dosegajo slabše rezultate na jezikovnem testu.
Že prvi pregled rezultatov raziskave ESLC torej ponuja nekaj zanimivih odgovorov na vprašanja, povezana z znanjem tujih jezikov v Evropi in bolj specifično v Sloveniji, na drugi strani pa odpira nova pomembna vprašanja, tako raziskovalna kot vprašanja izobraževalne politike. Vprašanje pouka tujih jezikov v osnovni šoli ima v zadnjih nekaj letih v Sloveniji precejšnjo težo s predlaganim premikom začetka učenja tujih jezikov v nižje razrede osnovne šole. Raziskava lahko s svojimi podatki gotovo lahko ponudi številne in prav gotovo ne enoznačne argumenta v tej razpravi.
dr. Tina Rutar Leban, Nacionalna koordinatorka ESLC za Slovenijo
PRIJAVA