PEDAGOŠKI INŠTITUTVljudno vabljeni na simpozij z naslovom Zgodnje otroštvo kot najbolj formativno obdobje: pomen kakovosti in dostopnosti, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta.
Moderatorka:
mag. Mateja Režek, raziskovalka z magisterijem, Pedagoški inštitut
Razpravljalke:
dr. Sonja Rutar, UP PeF in PI
dr. Silvija Komočar, Skupnost vrtcev Slovenije
Martina Vidonja, ravnateljica Vrtca Beltinci
Datum in ura : sreda, 19. november 2025, ob 17.00
Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)
Prijava: obrazec za prijavo na simpozij
Vsebina simpozija: Zgodnje otroštvo kot najbolj formativno obdobje: pomen kakovosti in dostopnosti
Zgodnje otroštvo predstavlja najbolj občutljivo in formativno obdobje v življenju posameznika_ce. Prav v teh prvih letih se oblikujejo temelji za otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj ter njegov nadaljnji uspeh v življenju (Young, 1995, 2002; Sylva idr., 2004; McCain idr., 2007; Unicef, 2019). Kakovostni predšolski programi imajo ključno vlogo pri podpiranju otrokovega potenciala, hkrati pa so osnova za zagotavljanje socialne pravičnosti in enakih možnosti v širši družbi (NICHD, 2000; Loeb idr., 2003; Spieß idr., 2003; Sylva idr., 2004; Lamb in Ahnert, 2006; Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008). Razprava o zgodnjem otroštvu mora zato vključevati premislek o kakovosti predšolskih programov, njihovi dostopnosti ter potrebnih podpornih sistemih.
Kakovost v predšolskem obdobju je neločljivo povezana z usposobljenostjo strokovnih delavk_cev (Urban idr., 2012; Peleman idr., 2018; OECD, 2020). Ti s svojimi kompetencami oblikujejo spodbudno učno okolje, ki podpira celostni razvoj otrok. Za zagotavljanje visoke ravni profesionalnosti je nujno, da imajo strokovni delavci_ke dostop do kakovostnega dodiplomskega izobraževanja, do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter do kontinuirane podpore tako znotraj zavoda (npr. medkolegialne hospitacije, učeče se skupnosti ipd.) kot tudi izven (npr. medinstitucionalne učeče se skupnosti) (Evropska komisija, 2014).
Vendar pa skrbi za kakovost ne smemo prepustiti zgolj strokovnim delavcem_kam, ampak moramo poskrbeti za oblikovanje kompetentnega sistema, ki se razvija skozi vzajemne odnose med posamezniki, skupinami, institucijami in širšim družbeno-političnim kontekstom. Pomembna značilnost kompetentnega sistema je podpora posameznim strokovnim delavcem_kam, da razvijajo odgovorne ter odzivne prakse, ki odgovarjajo na potrebe otrok in družin v nenehno spreminjajočih se družbenih razmerah (Urban idr., 2012).
Če kakovostna vzgoja in izobraževanje nista dostopna vsem otrokom, ne moremo govoriti o pravičnosti v družbi. Zato moramo zagotoviti, da so predšolski programi dosegljivi vsem otrokom tako finančno kot geografsko in socialno (Evropska komisija, 2014). Posebno pozornost moramo nameniti najranljivejšim skupinam otrok. Vključitev v kakovostne programe predšolske vzgoje prinaša tem otrokom večje koristi kot njihovim vrstnikom, ki prihajajo iz spodbudnejših okolij (Lazzari in Vandenbroeck 2013).
Učinkoviti podporni sistemi, ki temeljijo na medsektorskem sodelovanju, so ključnega pomena za izboljšanje pogojev za razvoj otrok v najzgodnejšem življenjskem obdobju (Jager in Režek, 2020).V lokalnih skupnostih lahko s preventivnimi programi in z mrežami pomoči družinam naslavljamo zmanjševanje socialnih razlik in omogočamo večjo vključenost otrok iz ranljivih okolij (prav tam).
Zgodnje otroštvo kot najbolj formativno obdobje zahteva celosten pristop, ki združuje kakovostne predšolske programe, njihovo široko dostopnost ter vzpostavitev močnih podpornih sistemov. Le z medsektorskim sodelovanjem in usmerjanjem v socialno pravičnost lahko zagotovimo, da ima vsak otrok enake možnosti za uspeh, ne glede na okolje, v katerem odrašča.To ni le odgovornost vzgojno-izobraževalnega sistema, temveč širše družbe, ki mora prepoznati in podpreti pomen zgodnjega otroštva za prihodnost.
Viri:
Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo. (2014). Proposal for key principles of a quality framework for early childhood education and care: Report of the working group on early childhood education and care under the auspices of the European Commission.
Jager, J., in Režek, M. (2020). Oblikovanje integriranega sistema programov podpore za otroke in njihove družine. Sodobna pedagogika, 71(1), 64–82. Dostopno na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7GYI2ZWL .
Lamb, M. E., in Ahnert, L. (2006). Nonparental child care: Context, concepts, correlates, and consequences. V: W. Damon, R. M. Lerner, K. A. Renninger in I. E. Sigel (ur.), Handbook of child psychology (Vol. 4): Child psychology in practice (str. 950–1016). New York: Wiley.
Lazzari, A., in Vandenbroeck, M. (2013). Literature review of the participation of disadvantaged children and families in ECEC services in Europe. V: J. Bennett, J. Gordon in J. Edelmann (ur.), ECEC in promoting educational attainment including social development of children from disadvantaged backgrounds and in fostering social inclusion (str. 27–37). Evropska komisija: Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo.
Loeb, S., Fuller, B., Kagan, S. L., Carroll, B., in McCarthy, J. (2003). Child care in poor communities: Early learning effects of type, quality, and stability. Cambridge, MA: Nacionalni urad za gospodarske raziskave. Dostopno na http://www.nber.org/papers/w9954.pdf.
Marjanovič Umek, L., in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
McCain, M. N., Mustard, J. F., in Shanker, S. (2007). Early Years Study 2: Putting Science into Action. Toronto, Ontario: Svet za zgodnji otrokov razvoj.
NICHD Early Child Care Research Network. (2000). The relation of child care to cognitive and language development. Child Development, 71(4), 960–980.
OECD. (2020). Building a high-quality early childhood education and care workforce: Further results from the Starting Strong Survey 2018. Pariz: OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/b90bba3d-en.
Peleman, B., Lazzari, A., Budginaite, I., Siarova, H., Hauari, H., Peeters, J., in Cameron, C. (2018). Continuous professional development and ECEC quality: Findings from a European systematic literature review. European Journal of Education, 53(1). https://doi.org/10.1111/ejed.12257.
Spieß, C. K., Büchel, F., in Wagner, G. G. (2003). Children’s school placement in Germany: Does kindergarten attendance matter? IZA Discussion Paper Series, No. 722. Bonn: Inštitut za preučevanje dela (IZA).
Sylva, K., Melhuish, E., Sammons, P., Siraj-Blatchford, I., in Taggart, B. (2004). The Effective Provision of Pre-School Education (EPPE) Project: Final Report. London: Univerza v Londonu, Inštitut za izobraževanje.
Unicef (2019). The formative years: UNICEF’s work on measuring early childhood development. Dostopno na https://data.unicef.org/resources/the-formative-years-unicefs-work-on-measuring-ecd/
Urban, M., Vandenbroeck, M., Van Laere, K., Lazzari, A., in Peeters, J. (2012). Towards competent systems in early childhood education and care: Implications for policy and practice. European Journal of Education, 47(4), 508–526. Dostopno na https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/fc7e05f4-30b9-480a-82a7-8afd99b7a723 .
Young, M. E. (1995). Investing in young children. World Bank Discussion Papers, 275. Washington, D.C.: Svetovna banka.
Young, M. E. (2002). Introduction and overview. V: M. E. Young (ur.), From Early Child Development to Human Development – Investing in Our Child Future (str. 1–19). Washington, D.C.: Svetovna banka.
Informacije o vseh simpozijih in vabljenih predavanjih so objavljene na povezavi.
PRIJAVA