PEDAGOŠKI INŠTITUTSogovornice:
Bronka Straus, Urad RS za izobraževanje, MIZŠ
Metka Zorec, OŠ Prežihov Voranc Ljubljana
dr. Liljana Kač, ZRSŠ
dr. Janja Žmavc, Filozofska fakulteta UM in Pedagoški inštitut Ljubljana
Poučevanje jezikov je v edukaciji tematika z eno najdaljših tradicij. Po 2500 letih kopičenja teoretičnega, empiričnega in pedagoškega védenja na področju jezikovnega poučevanja, ki se sicer neprestano spreminja in razvija, se danes o obstoju poučevanja tujih jezikov ne sprašujemo več. Jasno je tudi, da gre pri opredelitvi učenja in poučevanja tujih jezikov za različne forme in modalitete (raznojezičnost, mnogojezičnost, prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika etc.), ki imajo vse bolj ali manj skupno osnovo v stališču: a) o nujnosti učenja tujih jezikov kot pogoju za uspešno sporazumevanje z ljudmi iz drugih kulturnih in jezikovnih okolij, ter b) o dostopnosti učenja tujih jezikov znotraj javnega izobraževanja. Kontroverza nastopi, kadar se odločamo o tem, kdaj pričeti, kako pričeti, kaj ponuditi in koliko izbrati, kako zagotoviti vertikalo tujejezikovnega pouka ter kako vse to ustrezno integrirati v pedagoški proces na sistemski in izvedbeni ravni.
Tujejeizkovno izobraževanje v osnovni in srednji šoli predstavlja področje, ki je v slovenski izobraževalni politiki doživelo številne spremembe. Trenutno je posebej aktualno vprašanje o ureditvi položaja poučevanja drugega tujega jezika v osnovni šoli, o katerem se bo v kratkem zaključila javna razprava. Izhajajoč iz konkretnih težav in izzivov, ki jih bo odprla javna razprava, se bomo na okrogli mizi dotaknili tudi nekaterih splošnih vprašanj o tujejzikovnem izobraževanju:
Katera so ključna izhodišča za oblikovanje politik jezikovnega izobraževanja pri nas? Na katerih teoretskih podlagah se uresničuje sodoben pouk jezikov in katera družbeno-kulturna vprašanja naslavlja? Kaj v praksi pomeni poučevati tuje jezike v raznolikih in pogosto sistemsko ne povsem optimalno urejenih razmerah? Kakšen izziv, težavo ali vrednoto pouk jezikov predstavlja učencem in njihovim staršem? Ali gre v postmoderni družbi res za povsem funkcionalno izobraževalno vsebino, ki je v neoliberalno orientiranem izobraževanju povezana (zgolj) s partikularnimi in utilitarističnimi kategorijami, kot so izbirnost, karierna orientacija, (prostočasna in poklicna) mobilnost, gospodarstvo? Kolikšno vrednost (še) lahko ima poučevanje tujih jezikov v kontekstu splošne izobrazbe danes?
PRIJAVA