Mednarodne raziskave znanja so eden od pomembnih diagnostičnih mehanizmov, s katerim si tisti, ki v vodijo šolske sisteme, pomagajo pri oceni, kako uspešni so ti šolski sistemi pri doseganju nekaterih bistvenih ciljev. Na prvi pogled je ta stavek neomajna hvalnica raziskavam z znanimi kraticami: TIMSS, PISA, PIRLS,ICILS, ICCS … V podrobnem branju pa lahko razberemo poskus realistične umestitve teh dolgoročnih projektov v šolske politike. Ko namreč govorimo o diagnostičnem mehanizmu, ga v medicinski analogiji seveda ne moremo zamenjati z zdravilom, ki lahko diagnosticirani problem odpravi. S tem ko pravimo, da si lahko tisti, ki vodijo šolske sisteme z raziskavami pomagajo, namigujemo na to, da učinki teh raziskav ne izhajajo avtomatično iz njihove avtoritativnosti, ampak so bistveno odvisni od politične volje znotraj posameznih sistemov. Ko govorimo o mehanizmih, povemo, da to ni edini mehanizem. In ko govorimo o nekaterih bistvenih ciljih, povemo, da to niso vsi cilji.
In če nadaljujemo z medicinsko metaforo. Še tako kvalitetna splošna diagnoza pogosto zahteva specialistični pregled. Mednarodne raziskave potrebujejo obsežen korpus nacionalnih raziskav. Hkrati diagnoza sama po sebi ne vsebuje navodil za zdravljenje. Ta navodila so delo strokovnjakov, ki znajo diagnoze brati in ki razumejo njihove omejitve.
V okviru te metafore so se pogovarjali o mednarodnih raziskavah in njihovi vlogi v evalvaciji šolskega sistema v Sloveniji. Povabljeni gostje se vsi ukvarjajo z vprašanji vrednotenja v izobraževanju, tako na ravni sistema, kot v razredu.
Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.