PEDAGOŠKI INŠTITUTKot običajno je prav, da se kaj napiše o mednarodnem dnevu žensk in enakosti med spoli. Kot kaže, ne gre na bolje, četudi nenehno poslušamo o doseženi ali celo »preseženi« enakosti spolov. Slednje pomeni, da so moški sedaj tisti, ki imajo manj pravic, so ogroženi, saj jim ne pustimo več biti »pravi« moški (za več o tem: vir). Imamo krizo moškosti, za katero naj bi bil med drugim odgovoren feminizem.
Ob letošnjem prazniku bi se osredotočile na mednarodno raziskavo o pouku državljanske vzgoje (ICCS oziroma International Civic and Citizenship Education Study), ki jo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut. Med drugim se zbirajo tudi podatki o stališčih in prepričanjih učencev in učenk 8. razreda, s posebnim osredotočenjem na področje državljanske vzgoje (vir). To je ciklična raziskava; stvar, o kateri želim govoriti, pa se nanaša na zadnjo izvedbo iz leta 2022 (objava prvih rezultatov pa je bila leta 2023; za več o tem: vir). Odnosu do enakosti spolov kaže slabo, še več, izrazito slab(ši) odnos imajo predvsem fantje. Da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, je leta 2016 (prejšnja izvedba) menilo 15 odstotkov fantov (in 3 odstotki deklet), leta 2022 pa kar 32 odstotkov fantov (in 9 odstotkov deklet) (vir).
Kje se nam je zalomilo? Kakšni bodo sistemski ukrepi (če sploh bodo) in kaj bodo na to rekli odgovorni za področje vzgoje in izobraževanja, da ne bomo ostali samo pri deklarativnem zavzemanju za enakost spolov?
Očitno je seveda, da (ne)enakost spolov ni pojav, ki bi ga spremljali le v polju vzgoje in izobraževanja. Povezana je z dogajanji v različnih segmentih družbe, a rezultati raziskave ICCS nedvomno kažejo, da ne le, da ne gremo naprej, ampak da gremo odločno nazaj. Današnje osmošolke in osmošolci so jutrišnje (aktivne?) državljanke in državljani.
dr. Valerija Vendramin
PRIJAVA